Brigita Gyergyek

K O N D O R

Kako te naj pozabim

v melodiji življenja

nesoč na krilih kondorja.

Nad gorami razprostreš

mogočna krila.

Jadraš med vrhovi in

nad krošnjami dreves.

Svoboda te

Slavonski kraji, kot so Ovčara, Grabovo in Vukovar, so mojo mamo potegnili na sezonsko delo. Po končani osnovni šoli ji je Slavonska zemlja skoraj dva meseca dajala težko zaslužen kruh. Neskončno dolga polja so se, do kod je segal pogled, komaj vidno dotikala modrega neba. Svojim očem komaj štirinajstletna Anika ni mogla verjeti, kako so polja bogato rodila, da je bilo vsega v izobilju. Tudi lubenice in dinje, ki jih je prvič videla in okusila, sta bila dragocena pridelka. Postavljene barake so služile za prenočevanje. V njih so moški, ženske in otroci bivali ločeno.

O tebi bom sanjala vso noč,
zato obišči me na dan,
ki je tvoj, samo tvoj
in
samo moj.

S tabo bi rada klepetala
o lepih stvareh,
ki so se nekoč zgodile.

Si kot angel varuh moj,
ki spremljaš me povsod.
Si kakor časovni stroj,
ko v spomine me popelješ.

Dan ni enak prejšnjemu
in prejšnji
ne bo enak prihodnjemu.

SREDA, 04.06.1997 NEPOZABNA MAMA

V otroških letih sem slišala zgodbo svoje mame, ki jo je nekomu pripovedovala. Vsega si nisem zapomnila, zato sem jo prosila naj mi pove kako je bilo. Ni povsem prepričana, če je njena mama umrla zaradi tuberkoloze ali pljučnega raka, samo to ve, da se je zdravila v Zagrebu. Zgodba se glasi nekako takole:

Brigita Gyergyek

V   O P O M I N

Od rojstva do smrti
življenjske usode
se prepletajo in
vsak trenutek v življenju
ne sme se izgubiti.

Žejni sanja
o kristalno bistri reki.
Z dlanmi nje zajemajoč
ob njej kleči.

Ko se zvečeri,
nad njo spusti se megla.
Zdi se, kot bi vodne vile
nad gladino zaplesale.