avtorica: Brigita Gyergyek
V PRIČAKOVANJU JUTRIŠNJEGA DNE S širokim nasmehom jutro se naj začne, ko izza obzorja sonce se prikaže. V srcu žalosti več ni, ko po zaspanih očeh njegovi žarki nežno te pobožajo. Pred ogledalom reci si dobro jutro, saj jutri bo morda že prepozno. Ko sonce se odpravi spat, teta Luna te pozdravi. Drobne zvezde nad tabo budno bdijo, da lažje odpotuješ v deželo sanj.
Ž U R E R
Ko po noči Žura se,
zgodaj zjutraj
s težko glavo vstaneš.
Po konci komaj se držiš in
ta dan postelja hudo trpi,
ko odganjaš mačka.
Dana obljuba,
da se boš poboljšal
P R E Š E R N U
Mojster peresa
zame še vedno si živ.
V mojstrovini slovenske besedi
si naš narod nagovoril.
V svoji skrivnosti
si kakor samotar.
U T E H A
Črno žametno nebo
neskončno veliko
z zlatimi zvezdami nas popelje
v drug skrivnosten svet.
Skrivnostna luna nad nami bdi.
S srebrnimi žarki
objema zaljubljene pare,
spet nekje tolaži objokana lica.
K L E T K A
V nevidni kletki sem ujeta,
ko misli mi uhajajo
k zlati svobodi.
Od zemlje do neba je velika
hkrati mikroskopsko majhna.
Nikoli te ne bom razumela,
zakaj si nedosegljiva,
da kar osupneš me.
Z A K A J Zakaj ne morem spati
kot nekoč, ko objemala me je
blaženost in spokoj.
Spomin na otroštvo
v zrelem obdobju življenja
vedno privre na dan.
Zato si ne želim raniti srca.
Pozabila sem
V O P O M I N
Od rojstva do smrti
življenjske usode
se prepletajo in
vsak trenutek v življenju
ne sme se izgubiti.
Žejni sanja
o kristalno bistri reki.
Z dlanmi nje zajemajoč
ob njej kleči.
