Strateški načrt Zveze delovnih invalidov Slovenije

STRATEŠKI NAČRT ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE
ZA SREDNJEROČNO OBDOBJE 2026 – 2030

Strateški načrt ZDIS za srednjeročno obdobje  2026 – 2030 je sprejel Zbor članov ZDIS 3.11.2026
 

1. UVOD
Zveza delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) je nacionalna reprezentativna invalidska organizacija, ki združuje in povezuje društva invalidov ter zastopa interese delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro in oseb s statusom invalida po ZZRZI.

Strategija razvoja ZDIS za obdobje 2026 – 2030 določa ključne razvojne usmeritve, cilje in ukrepe za krepitev socialne vključenosti invalidov, izboljšanje njihovega položaja v družbi ter krepitev organizacijske in zagovorniške vloge ZDIS.

Strategija temelji na:

  • Konvenciji OZN o pravicah invalidov,

  • načelih enakih možnosti in nediskriminacije,

  • Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI),

  • Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)

  • Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI),

  • izkušnjah članstva in društev invalidov,

  • analizi obstoječega stanja in razvoju družbenega okolja.

Strategija ni zgolj programski dokument, temveč razvojni okvir, ki usmerja delovanje ZDIS, njenih organov in društev invalidov v smeri dolgoročne trajnosti, učinkovitosti in družbene relevantnosti.

2. ANALIZA STANJA
2.1 Splošni družbeni okvir
Položaj invalidov v Sloveniji je formalno podprt z relativno razvito zakonodajo, vendar se v praksi še vedno pojavljajo pomembne ovire pri njenem izvajanju. 
Ključni izzivi ostajajo:

  • neenaka dostopnost storitev,

  • dolgotrajni in zapleteni upravni postopki,

  • neenakosti na trgu dela,

  • pomanjkanje sistemske podpore v lokalnem okolju,

  • razlike med normativno ureditvijo in dejanskim izvajanjem.

Družbeni razvoj prinaša tudi nove izzive, zlasti digitalizacijo storitev, ki lahko po eni strani izboljšuje dostopnost, po drugi strani pa povečuje izključenost tistih z nižjimi digitalnimi kompetencami.

2.2 Socialni položaj invalidov
Invalidi se še vedno pogosteje soočajo z:

  • večjo brezposelnostjo in težjim dostopom do stabilne zaposlitve,

  • nižjimi dohodki,

  • večjo odvisnostjo od socialnih transferjev,

  • socialno izolacijo in osamljenostjo,

  • omejenim dostopom do prostočasnih, kulturnih in športnih dejavnosti.

Posebej izstopa problem socialne izključenosti, ki ni zgolj materialne narave, temveč tudi posledica družbenih stereotipov in pomanjkanja vključujočih praks v lokalnih okoljih.

2.3 Organizacijski okvir ZDIS

ZDIS deluje kot krovna organizacija društev invalidov, ki izvaja:

  • zagovorniške aktivnosti,

  • posebne socialne programe,

  • svetovalno in podporno funkcijo,

  • povezovanje društev invalidov,

  • ozaveščanje javnosti.

Močne strani organizacije so:

  • dolgoletna tradicija,

  • razvejana mreža društev invalidov,

  • izkušnje pri izvajanju posebnih socialnih programov,

  • prepoznavnost v nacionalnem prostoru.

Izzivi pa vključujejo:

  • generacijsko prenovo članstva,

  • omejene kadrovske in finančne vire,

  • potrebo po digitalni preobrazbi,

  • neenakomerno razvitost društev (medobčinska, občinska, KS),

  • potrebo po večji komunikacijski in medijski prisotnosti.

 

3. VREDNOTE
Vrednote ZDIS izhajajo iz izkušenj članstva, dela društev invalidov in temeljnih načel vključujoče družbe.

ZDIS pri svojem delovanju temelji na naslednjih vrednotah:
1. Enakost in nediskriminacija
ZDIS zagovarja enako obravnavo invalidov v družbi, na trgu dela in v vseh družbenih sistemih ter zavrača vse oblike diskriminacije in stereotipov.
2. Socialna vključenost in pripadnost
Invalidi morajo imeti možnost aktivnega sodelovanja v družbenem življenju, brez občutka izključenosti ali odrinjenosti. Poseben poudarek je na zmanjševanju socialne izolacije in krepitvi medsebojnih odnosov.
3. Opolnomočenje in samostojnost
ZDIS spodbuja razvoj znanj in veščin, ki invalidom omogočajo samostojno življenje, samozagovorništvo ter aktivno udeležbo v družbi in delovnem okolju.
4. Dostopnost in enake možnosti
Fizična, digitalna, komunikacijska in socialna dostopnost so temeljni pogoj za enakopravno vključevanje invalidov v družbo.
5. Solidarnost in medsebojna pomoč
Povezovanje članov, izmenjava izkušenj in medsebojna podpora so ključni elementi delovanja ZDIS in društev invalidov.
6. Aktivno državljanstvo
Invalidi niso zgolj prejemniki storitev, temveč aktivni soustvarjalci politik, programov in družbenih sprememb.

4. POSLANSTVO
Poslanstvo ZDIS je zastopanje, povezovanje in opolnomočenje delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro in oseb s statusom invalida po ZZRZI ter zagotavljanje pogojev za njihovo enakopravno vključevanje v družbo.

ZDIS:

  • zagovarja pravice invalidov na nacionalni in lokalni ravni,

  • sodeluje pri oblikovanju zakonodaje in sistemskih rešitev,

  • razvija in izvaja posebne socialne programe za izboljšanje kakovosti življenja invalidov,

  • krepi socialno vključenost, povezanost in aktivno udeležbo invalidov,

  • spodbuja razvoj znanj, digitalnih veščin in kompetenc za samostojno življenje,

  • deluje kot povezovalna organizacija med društvi invalidov in širšim družbenim okoljem.

5. VIZIJA 2030
ZDIS si prizadeva, da bo leta 2030:
sodobna, vplivna in prepoznavna nacionalna invalidska organizacija, ki učinkovito zastopa interese invalidov, krepi njihovo socialno vključenost, spodbuja opolnomočenje in aktivno državljanstvo ter soustvarja vključujočo družbo brez diskriminacije.

Vizija vključuje tudi ključne spremembe, ki jih predlagajo člani:

  • invalidi imajo boljši dostop do informacij, storitev in pravic,

  • socialna izolacija je zmanjšana skozi več druženja, aktivnosti in programov,

  • invalidi so aktivno vključeni v delovno in družbeno okolje brez sankcioniranja zaradi invalidnosti,

  • izboljšana je digitalna pismenost in dostop do tehnologije,

  • članska izkaznica ZDIS ima večjo uporabno in družbeno vrednost,

  • ZDIS ima močnejšo vlogo v dialogu z državo (tudi sistemsko – npr. krepitev institucionalnega zastopanja invalidskih vprašanj),

  • javnost bolj realno in pozitivno dojema invalide kot aktivne člane družbe.

6. TEMELJNA NAČELA DELOVANJA ZDIS
ZDIS pri izvajanju svoje dejavnosti upošteva naslednja načela:
1. Načelo vključevanja
Vse aktivnosti so usmerjene v aktivno vključevanje invalidov v družbo, delo in skupnostno življenje.
2. Načelo dostopnosti
ZDIS si prizadeva za odpravo fizičnih, digitalnih in komunikacijskih ovir ter za dostopnost storitev za vse invalide.
3. Načelo partnerstva
ZDIS sodeluje z državnimi institucijami, lokalnimi skupnostmi, NVO in gospodarstvom pri iskanju sistemskih rešitev.
4. Načelo participacije članov
Člani so aktivno vključeni v oblikovanje politik, programov in odločitev, ki jih zadevajo.
5. Načelo enake obravnave
ZDIS dosledno nasprotuje diskriminaciji in se zavzema za enake možnosti v vseh življenjskih situacijah.
6. Načelo transparentnosti
Delovanje ZDIS je odprto, pregledno in temelji na odgovornem upravljanju javnih in lastnih sredstev.
7. Načelo učinkovitosti
Programi in aktivnosti so usmerjeni v dejanske potrebe invalidov in merljive učinke.

7. STRATEŠKI CILJI IN KLJUČNI UKREPI
7.1 Socialna vključenost in kakovost življenja
Strateški cilj
Krepiti socialno vključenost, samostojnost in kakovost življenja invalidov ter zmanjševati socialno izolacijo, neenakosti in ovire v vsakdanjem življenju.

Ključni ukrepi
ZDIS bo:

  • razvijala in nadgrajevala posebne socialne programe (vseživljenjsko učenje,  digitalne veščine, komunikacija, javno nastopanje, psihološka podpora, zdravje, rekreacija);

  • spodbujala programe socialnega vključevanja, ki zmanjšujejo osamljenost in krepijo medsebojne odnose med člani;

  • razvijala programe opolnomočenja za samozagovorništvo in učinkovito uveljavljanje pravic;

  • zagovarjala izboljšanje dostopa invalidov do telekomunikacijskih in drugih osnovnih storitev (npr. prilagojeni paketi za invalide);

  • krepila dostop do informacij o pravicah, storitvah in programih;

  • spodbujala enako obravnavo invalidov v delovnem okolju in preprečevanje sankcioniranja zaradi invalidnosti;

  • krepila člansko izkaznico z dodatnimi ugodnostmi in partnerskimi povezavami;

  • razvijala opolnomočenje društev za izvajanje posebnih socialnih programov in vključujočih aktivnosti;

  • spodbujala aktivno vključevanje članov v društvene aktivnosti.

7.2 Zagovorništvo in sistemske spremembe
Strateški cilj
Okrepiti vpliv ZDIS pri oblikovanju zakonodaje in sistemskih rešitev ter izboljšati položaj invalidov v družbi.

Ključni ukrepi
ZDIS bo:

  • aktivno sodelovala pri pripravi zakonodaje in sistemskih reform na področju invalidskega varstva;

  • predlagala sistemske izboljšave za skrajševanje upravnih postopkov (ZPIZ, CSD, ZRSZ in drugi);

  • zagovarjala večjo vlogo invalidskih organizacij pri odločanju na nacionalni in lokalni ravni;

  • spodbujala imenovanje sistemskega nosilca za invalidsko politiko na državni ravni (npr. koordinacijska funkcija);

  • spremljala izvajanje Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) in opozarjala na kršitve;

  • zagovarjala pravičnejše socialne transferje in pogoje za dostojno življenje invalidov;

  • krepila sodelovanje z drugimi organizacijami civilne družbe in strokovno javnostjo;

  • razvijala strokovne podlage za izboljšanje zaposlovanja in ohranjanja zaposlitev invalidov;

  • spodbujala enako obravnavo invalidov v primerjavi z drugimi ranljivimi skupinami v družbi.

7.3 Krepitev organizacije ZDIS in društev invalidov
Strateški cilj
Krepiti organizacijsko, kadrovsko in strokovno zmogljivost ZDIS in društev invalidov za učinkovito delovanje in razvoj.

Ključni ukrepi
ZDIS bo:

  • krepila sodelovanje med društvi invalidov v okviru KOO ter spodbujala prenos dobrih praks;

  • razvijala sistem usposabljanj za vodstva društev, člane in prostovoljce;

  • spodbujala vključevanje mladih invalidov v delovanje društev invalidov;

  • krepila digitalne kompetence vodstev društev invalidov;

  • spodbujala motivacijske aktivnosti za vključevanje članov v programe društev;

  • krepila partnersko sodelovanje z drugimi NVO in lokalnimi skupnostmi;

  • zagotavljala podporo društvom invalidov pri organizacijskem in administrativnem delu.

7.4 Komunikacija, odnosi z javnostmi in prepoznavnost
Strateški cilj
Povečati prepoznavnost ZDIS in spremeniti družbeno percepcijo invalidnosti v smeri enakosti in aktivne vloge invalidov v družbi.

Ključni ukrepi
ZDIS bo:

  • razvijala celovito komunikacijsko strategijo na nacionalni in lokalni ravni;

  • spodbujala predstavitev dobrih praks in dosežkov invalidov v medijih;

  • krepila prisotnost v lokalnih skupnostih (dnevi odprtih vrat, predstavitve društev, lokalni dogodki);

  • sodelovala z lokalnimi in nacionalnimi mediji pri ozaveščanju javnosti;

  • sodelovala pri kampanjah za zmanjševanje stereotipov o invalidnosti;

  • spodbujala večjo vidnost aktivnosti društev invalidov v javnem prostoru;

  • krepila sodelovanje z občinami in lokalnimi institucijami

  • krepila promocijo projekta »Občina po meri invalidov« 

  • zagotavljala boljšo informiranost javnosti o invalidski problematiki.

7.5 Digitalna preobrazba in dostopnost
Strateški cilj
Zagotavljati digitalno vključenost invalidov ter razvijati dostopne digitalne storitve in kompetence članstva.
Ključni ukrepi
ZDIS bo:

  • izvajala programe digitalnega opismenjevanja društev invalidov za potrebe delovanja in izvajanja posebnih socialnih programov;

  • spodbujala uporabo dostopnih digitalnih orodij v društvih invalidov;

  • izboljševala dostopnost informacij na spletnih straneh in v digitalnih medijih;

  • spodbujala uporabo sodobnih tehnologij za podporo invalidom (pomožne tehnologije, aplikacije);

  • razvijala digitalne storitve za članstvo (e-obveščanje, e-vloge, e-programi);

  • krepila varno uporabo digitalnih orodij med člani;

  • sodelovala v nacionalnih in EU programih digitalne vključenosti;

  • zmanjšala digitalno izključenost starejših in manj digitalno usposobljenih članov.

8. ZAKLJUČEK
Strategija razvoja Zveze delovnih invalidov Slovenije za obdobje 2026 – 2030 predstavlja celovit razvojni okvir za nadaljnje delovanje organizacije, njenih društev invalidov ter širšega okolja, v katerem deluje.

Temelji na izkušnjah članstva, predlogih društev invalidov ter analizi družbenih, zakonodajnih in organizacijskih izzivov, s katerimi se invalidi soočajo danes in se bodo z njimi soočali v prihodnje.

KLJUČNA RAZVOJNA SPOROČILA STRATEGIJE
Strategija jasno opredeljuje, da ZDIS v obdobju 2026 – 2030 krepi svojo vlogo na petih ključnih področjih:

  • socialna vključenost in kakovost življenja invalidov,

  • zagovorništvo in vpliv na sistemske rešitve,

  • krepitev organizacije in društev invalidov,

  • prepoznavnost in spreminjanje družbenih stališč do invalidnosti,

  • digitalna preobrazba in dostopnost.

Ta področja izhajajo neposredno iz potreb članstva ter predstavljajo odgovor na sodobne družbene izzive, kot so staranje prebivalstva, digitalizacija, socialna izolacija, neenakosti in spremembe na trgu dela.

VLOGA ČLANOV IN DRUŠTEV INVALIDOV
Ključna dodana vrednost te strategije je aktivna vključenost članov ZDIS in društev invalidov pri njenem oblikovanju.

Predlogi članov so bili sistematično vključeni v strateške cilje in ukrepe, kar potrjuje, da strategija ne izhaja le iz institucionalnega okvira, temveč iz realnih potreb ljudi, ki jih ZDIS zastopa.

Društva invalidov ostajajo temelj delovanja ZDIS, saj predstavljajo neposredno povezavo s članstvom in okoljem, v katerem invalidi živijo in delujejo.

RAZVOJNA USMERITEV ZDIS
ZDIS bo v obdobju 2026 – 2030 delovala kot:

  • aktivna zagovorniška organizacija na nacionalni in lokalni ravni,

  • povezovalna platforma med invalidi, državo in družbo,

  • izvajalec posebnih socialnih programov za izboljšanje kakovosti življenja invalidov,

  • spodbujevalec vključevanja, opolnomočenja in aktivnega državljanstva invalidov,

  • organizacija, ki se prilagaja sodobnim družbenim in tehnološkim spremembam.

9. KONČNO SPOROČILO
ZDIS s to strategijo potrjuje svojo zavezanost krepitvi socialne vključenosti, enakih možnosti in dostojanstva invalidov.

Strategija 2026 – 2030 ni le razvojni dokument, temveč izraz skupne zaveze:

  • organizacije,

  • društev invalidov,

  • in članov,

da bodo skupaj soustvarjali družbo, v kateri invalidnost ne pomeni izključenosti, temveč drugačnost, ki je enakovredno vključena v družbeno življenje.