MDI Murska Sobota: Na krilih štorklje

Brigita Gyergyek

V   O P O M I N

Od rojstva do smrti
življenjske usode
se prepletajo in
vsak trenutek v življenju
ne sme se izgubiti.

Žejni sanja
o kristalno bistri reki.
Z dlanmi nje zajemajoč
ob njej kleči.

Ko se zvečeri,
nad njo spusti se megla.
Zdi se, kot bi vodne vile
nad gladino zaplesale.

Atomski tresk
grobo ga iz sanj zbudi.
Zakriči, ko sredi nočne more
se zbudi.

Pepelna goba nad mestom
se dviga, se širi.
Pod vročim vetrom
vse se trese, se ruši.

Rdeča gmota
kakor hobotnica
z lovkami jemlje vse,
kar živega je še.

Od bolečin
ječi, joka in stoka.
Zvija ga, ga duši,
ko z obraza mu
izginja podoba.

V kriku groze
sam ostaja,
v grobni tišini
ne bo več sam.

P O M L A D N O    C V E T J E

Pomladno cvetje
je kakor naše življenje.

Ko se rodimo
v mladih letih zacvetimo in
takrat smo najlepši.

Kmalu cvetje oveni,
iz njih zrastejo plodovi.

Z nami je ravno tako,
ko mladost
od nas se poslovi.

V zrelih letih
si naberemo
plodove modrosti.

Kmalu spoznamo,
da plodovi nekoč se
posušijo, odpadejo
in verjemi mi,
da tudi z nami je tako.

Pomlad znova se rodi…
in vedno znova, znova
v krogu življenja se ponovi.