Drage članice in člani!

Imam prijetno dolžnost, da vas lahko pozdravim v imenu Zveze delovnih invalidov Slovenije in vam ob 35-letnici delovanja MDDI Celje iskreno čestitam. Upravičeno ste lahko ponosni na številne dosežke s področja prostovoljnega socialnega dela, v katerem ste prednjačili z izvedbo posebnih socialnih programov, ki so ves čas bili vaš zaščitni znak v tem velikem slovenskem gospodarskem bazenu. Danes je prava priložnost in tudi naša dolžnost, da se spomnimo vseh prostovoljcev, vseh prizadevnih društvenih aktivistov, ki so večkrat s svojo požrtvovalnostjo in skrbjo do sočloveka, presegali norme običajnega prostovoljstva.

4. sejo Sveta invalidskih organizacij Slovenije (SIOS) smo pričeli s potrditvijo zapisnikov 2. in 3. seje ter nadaljevali s predložitvijo začasne pogodbe o ustanovitvi Nacionalnega sneta invalidskoh organizacij Slovenije, pristojnemu Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Člani MDDI Celje so posrečeno prijetno oblikovani program obeleževanja 35 letnice delovanja društva, povezali z izvedbo redne letne skupščine. Društvo se je z vrsto uspešnih aktivnosti v izvajanju posebnih socialnih programov in seveda društvenih, zasidralo v civilni sferi nekdaj enotne občine Celje. Pomembna je bila udeležba v izvedbi programov posvečenih Evropskemu letu invalidov 2003, kjer so na nacionalni ravni uspešno organizirali javno tribuno, ki je obravnavala perečo problematiko zaposlovanja invalidov.

Smelo zastavljeni delovni programi podprti z nesebičnim angažmanom prostovoljcev bodo tudi v bodoče zaščitni znak Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje.

Priznati moram, da mi je prijetno ob tem svečanem trenutku prenesti pozdrave Zveze delovnih invalidov Slovenije, vaše krovne organizacije, v kateri že 3 desetletja gradite na uresničevanju interesov vedno številčnejšega članstva.

Že začetek leta je nakazal na potrebo, da pri organizaciji aktivnosti društva vložimo večji napor. Tako smo že 26 januarja organizirali Zimsko druženje na snegu: Za kraj druženja smo si izbrali sankaško progo v Gozd Martuljku. Tam se je zbralo 24 invalidov, večina se je odločila za sankanje nekaj pa za tek na smučeh in so se sankanju pridružili kasneje. Za udeležence je bilo pripravljena malica z toplim čajem in pa seveda nekaj konkretnega, katerega smo zaradi Kebrovega zakona do desetih zjutraj delili skrivaj kasneje pa javno. Bilo je zabavno in veselo, če povem, da je ena od udeleženk povedala, da že 40 let ni sedela na sankah.