Nagovor ob srečanju Severnoprimorske regije, december 2004

Goriška brda, 17. 12. 2004

Drage članice in člani, spoštovani župani, spoštovani predstavniki območnega združenja ANIMIL, Centra za socialno delo, Zavoda za zaposlovanje, naši donatorji, cenjeni gostje!

Veseli me, da vas lahko pozdravim v imenu Zveze delovnih invalidov Slovenije na srečanju članstva naših društev Severnoprimorske regije, srečanja, ki ima zaradi bližajočih praznikov še prijetnejši značaj. Dovolite mi, da izrazim zadovoljstvo ob spoznanju, da nam prisostvujejo tudi najpomembnejši predstavniki lokalnih oblasti in predvsem dragi gostje iz območnega združenja ANIMIL, torej društva delovnih invalidov Gorica – Tržič.

Takšno ugotovitev poudarjam predvsem zaradi dejstva, ki simbolizira maksimo povezovanja in medsebojnega sodelovanja, kar je temeljna značilnost EU. Torej ne samo povezovanje naših društev znotraj države oziroma pokrajine, temveč tudi povezovanje izven meja, ki so končno izgubile neprijetno vlogo ločevalca med ljudmi, ki težijo k skupnem razreševanju vrste politik na področju invalidskega varstva s poudarkom na problematiki delovnih invalidov.

Ko sem včeraj zvečer razmišljal o čem naj vam spregovorim, sem ugotovil, da danes ni dan za globoka razmišljanja, niti trenutek za tematsko obravnavo številnih tem, ki krojijo delovni in življenjski utrip našega članstva. Pa vendar moram vsaj omeniti, da smo kot organizacija pridobili vrsto različnih statusov, ki nam ponujajo zakonski okvir za dosego ustreznega pravnega položaja delovnih invalidov. Status invalidskih organizacij, status reprezentativnosti in status organizacije, ki deluje v javnem interesu nam omogoča dostop do javnih sredstev in aktivnega oblikovanja socialnega partnerstva. Za enake možnosti in enakopravno obravnavo si je potrebno nenehno prizadevati ne glede na to, da imamo zakonodajo, ki pa vendarle mora živeti v praksi. Smo civilna družba in nič nam ne bo padlo z neba. Za vse se je potrebno potruditi in pri tem smo dolžni nositi svoj del odgovornosti. Tako na delovnem mestu kot v sobivanju v skupnosti ljudi.

Spoštovani! Ob koncu mi dovolite, da vam ob prihajajočem letu zaželim veliko dobrega, takega kar vam bo potrdilo zaupanje v življenje pa kjerkoli ga živite. Osebno zadovoljstvo in dobro počutje vaših najbližjih je največ kar lahko pričakujemo. Srečno!

Miran Krajnc