Profiliranje Zveze delovnih invalidov Slovenije

Sam izraz profiliranje pomeni v našem primeru oblikovanje invalidske organizacije s čisto določenim poslanstvom. Pomeni tudi nadaljevanje razvojne poti, ki se je začela z letom 1995, ko se je Zveza društev invalidov Slovenije preimenovala v Zvezo delovnih invalidov Slovenije.Takrat so razvojne tendence, ki so bile skladne z družbenimi spremembami, predvsem tistimi na področju invalidskega varstva, narekovale invalidskim organizacijam v slovenskem prostoru, da so se specializirale in pod svojim okriljem uresničevale interese določene populacije invalidov. Naša Zveza ni mogla biti izjema, saj bi si v nasprotnem primeru zaprla vsa partnerska in finančna vrata. To spoznanje je bilo neizogibno in pravočasno, saj smo pred desetimi leti vstopili v obdobje reform in oblikovanja nove zakonodaje. Če ne bi postali to, kar smo, ne bi bili zraven, bili bi brez osnovnih črt, neprepoznavni in v smislu izvajanja različnih socialnih politik, nestrukturirana skupnost brez civilne veljave in moči.

Po desetih letih neke poti pa je ponovno napočil čas, da se ozremo vase, analiziramo doseženo stanje in razmišljamo o prihodnosti. Temeljni premiki v družbi so sklenjeni. Pri tem mislim na spremenjeni družbeni red, tranzicijo, zaokroženo zakonodajo (manjka še Zakon o enakih možnostih) in novo vlogo invalidskih organizacij kot dela civilne družbe, ne samo pri nas, temveč tudi v EU.

Svoje nadaljnje delo bomo gradili na že doseženem in to predvsem na tistih posebnih socialnih programih, ki poudarjajo našo različnost od drugih invalidskih organizacij. Ne pozabimo, da smo Zveza delovnih invalidov Slovenije in da prav zaradi tega dejstva zbujamo pozornost v slovenskem prostoru. Torej bomo bistveno več skrbi namenili programskemu delu z zaposlenimi delovnimi invalidi. Tako bomo dopolnjevali in intenzivirali izvajanje programov socialne in čustvene rehabilitacije delovnih invalidov po poškodbah pri delu, poklicnih boleznih in poškodbah izven dela in usposabljali naše članstvo za aktivno življenje in delo – kako zaposliti delovnega invalida, kako vzpodbujati osebno rast, kako obvladovati invalidnost v zasebnem in poklicnem življenju, kako svetovati delovnemu invalidu, ki delo izgubi, ko ga išče, ko se znajde v zapletenih odnosih med delodajalcem in sindikatom itd.

Pred družbenimi spremembami smo imeli celo vrsto aktivov v podjetjih, ker je bilo to možno in umevno. Toda časi so se spremenili, število aktivov se je drastično zmanjšalo, nastale so nove gospodarske družbe, pogoji v delovno intenzivnih panogah pa so se strahotno poslabšali. Med zaposlene se je naselil strah pred izgubo socialne varnosti, invalidnost pa je ostala in te nam žal nihče ni mogel vzeti. Dostikrat pomeni celo pogubno lastnost, ki pogojuje šikaniranje ali kako drugo obliko neprijetnosti na delovne mestu. In prav v tem vidim poslanstvo naše invalidske organizacije, ki je dolžna zaščititi delovnega invalida v imenu enakih možnosti. To pa lahko storimo samo v primeru, da poznamo delovno okolje in razmere ter predvsem posameznika, ki se mu kljub pozitivni zakonodaji godijo krivice.

Zato vidim novo priložnost Zveze v obnovi in ohranjanju aktivov delovnih invalidov v gospodarskih družbah in v intenziviranju stikov med matičnim društvom in aktivom. Seveda mi je jasno, da novih aktivov ne bo možno kar tako ustanavljati, je pa nujno potrebno navezati trdnejše, predvsem pa trajnejše stike na relaciji DI – aktivi.

Povsod, kjer so dani pogoji je možno ustanoviti tak aktiv v okviru društva, torej ločeno od mesta zaposlitve, kjer je za kaj takega premalo posluha.

Aktivi delovnih invalidov so najbolj pristni viri neposrednih informacij o učinkovitosti izvajanja zakonodaje in njenih pomanjkljivostih, ki jih kaže odpravljati. V teh odnosih se bo začutila moč organizacije, ki zmore na temeljih reprezentativnosti uveljavljati principe socialnega partnerstva. Da lahko tako usmeritev uresničimo, so predsedniki DI dolžni vabiti na seje delovnih teles društev (predvsem IO, UO) predstavnike aktivov in o njihovih spoznanjih poročati na KOO ali UO ZDIS. Še več, v društvene statute bo potrebno vnesti določilo o članstvu še aktivnih delovnih invalidov v organih društva.

V letošnjem letu predvidevam sklic predstavnikov aktivov delovnih invalidov pa tudi tistih delovnih invalidov, ki bodo delovali v aktivih v okviru društva. Prepričan sem, da bo tak posvet prispevek k opaznejši profiliranosti naše Zveze.

Miran Krajnc