V Karavankah je lepo !

Enajstega septembra 08 smo člani društva invalidov Kranjska Gora vzeli pot pod noge in se podali v Robe. To je predel v kranjskogorskih Karavankah tik nad Kranjsko Goro. Od tu so prečudoviti razgledi na zahodne Julijske Alpe, od najbolj zahodnih Višarij, Rateških Ponc, Jalovca, Prisanka, Razorja in pa do Martuljkove skupine s Špikom v ospredju.
Devetindvajset se nas je udeležilo tega pohoda. Veliko, če povem, da je pot v Robe zelo strma. Ni prav daleč, eno urco in pol, od našega izhodišča od Zdravstvenega doma v Kranjski Gori. Vzpon pa je zelo strmo navzgor, da se lahko celo pot grizeš v kolena. Obstaja tudi druga lažja pot to je po cesti, a mi smo se odločili za tršo varianto.
Da smo skupina članov društva, kateri se redno udeležujemo naših pohodov, dobra družba in odlični prijatelji, se je pokazalo tudi tokrat. Razni dovtipi, prešeren smeh in dobra volja so naši večni in dobri spremljevalci. Kot bi mignil, smo se povzpeli do gostišča Srnjak, ki je edino v Karavankah od Rateč do Svetega Križa - Planine pod golico nad Jesenicami. Tu smo si vzeli dober kos dneva za uživanje v naravi. Nekateri so se razkropili po gozdu in nabirali jesenske gozdne sadeže, drugi so iskali lepe pejsaže za fotografiranje, tretji so se ležerno predajali sončnim žarkom in družbi. Okrog enih popoldne smo si skupno privoščili dobro kosilo in ga previdno zalivali z napitki brez alkohola, kot se spodobi v planinah.
Po kosilu smo se prijetno zabavali tja v pozno popoldne.
Od tu smo se podali proti vzhodu, po lepi gorski stezi, katera nas vodi po sedaj zelo zaraščenih nekdanjih senožetih. Ali je to slabo gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, ali je naš standard res tako visok, da bomo pustili nekoč težko iztrgano, naravi kultivirano zemljišče ponovnemu zaraščanju? Občina spodbuja košnjo na teh senožetih s finančno spodbudo kmetom, pa tudi to ne zaleže. Število goveje živine pri nas vztrajno pada in mlade gospodarje ne zanima trdo delo na teh senožetih, verjetno, da je zaslužka drugje dovolj.
No, zahajam z naše poti, ki je še vedno v družbi veselih pohodnikov. Pričeli smo se spuščati proti vasi Log v predel Mlino. Pot je tako strma, da bi skoraj rabili navezo. No izteklo se je vse srečno in dobro.
V dolino smo sestopili res utrujeni. Poudariti pa moram, da tudi zelo dobre volje. Posledice svežega gorskega zraka in vesele družbe so vidne na vseh obrazih.
Če potegnem črto pod današnji dan, lahko ugotovim, da kako malo potrebuje današnji človek, da se sprosti in uživa življenje. Vzeti si mora čas, se oddaljiti od vse tehnike, ki nas obkroža doma, na cesti in nasploh v urbanem okolju in že je, kot nekdaj dobra volja tu. Mi smo si obljubili, da bomo to počeli večkrat in si tako nabirali fizičnih moči s posebnim poudarkom na psihofizičnem izboljšanju našega življenja.

Datum : 11.09.08 Predsednik DI :
Jože Zupančič