OBISKALI SMO GORENJSKO

V MDDI Celje si prizadevamo, da zastavljene cilje uresničujemo. Trudimo se, da v programe, ki jih pripravljamo vključimo čim več članov, še posebej osamljenih in težko pomičnih, ter takšnih, ki jim je naše povabilo edina priložnost » oditi od doma in se družiti v prijetni družbi«

Na željo številnih članov smo se odpravili na Gorenjsko, ki ima za Slovenijo veliko zgodovinskih znamenitosti.
Odločili smo se, da program organiziramo tako, da se ga bodo lahko udeležili tudi težko pomični člani.

Zjutraj smo se odpravili z dvema avtobusoma proti Brezju. Med potjo smo klepetali in se okrepčali z domačim pecivom naše Anice, malico in še s čem.
Da smo si osvežili spomin,sem obnovila zgodovino Brezja in Bleda.

Na Brezju je stala majhna cerkvica,ki je bila v 15. stoletju posvečena sv.Vidu. Leta 1800 so ji dozidali kapelo Marije Pomagaj. Sem so hodili romarji iz vseh strani, zato so v letih 1889 do 1900 sezidali današnjo cerkev.
Leta 1988 jo je papež Janez Pavel II razglasil za baziliko in jo 17. maja leta 1996 tudi prvič obiskal.
V letu 2000 je bila bazilika razglašena za slovensko narodno svetišče.

Na Brezju smo se udeležili maše,nato je sledilo druženje z invalidi, ki so prišli od drugod, nato smo se odpravili na ogled Bleda z jezerom.

O zgodovini

Prvi sledovi človeka na Bledu so iz kamene dobe. Med prvimi obiskovalci Bleda so bili preprosti ljudje, kasneje tudi gospoda. Janez Vajkard Valvasor;domači plemič in polihistor Kranjske, je leta 1689 napisal knjigo Slava vojvodine Kranjske, v kateri poroča o blejskih termalnih vrelcih.
Med obema vojnama je ostal Bled najbolj svetovljansko letovišče v Jugoslaviji in poletna rezidenca Karađorđevićev. Zaradi Titove rezidence so Bled obiskovali mnogi državniki, politiki in kulturni delavci.
Danes je vila Bled preurejena v hotel za najzahtevnejše goste

Z avtobusom smo se popeljali okrog jezera, kajti nekaj članov je težje pomičnih in bi ne mogli obhoditi jezera in občudovati lepot, ki nam jih ponuja naša prečudovita domovina. Ob tem obhodu se je na avtobusu slišalo samo nemo opozarjanje drug drugega: »poglej to edinstveno in čudovito naravo«

Pot nas je vodila naprej proti Begunjam. Da pot ne bi bila dolgočasna, je ga. Elica vzela v roke svojo harmoniko in zapeli smo, kot da bi bili za to priložnost naučeni.

Pri Joževcu so nas prijazno sprejeli njihovi uslužbenci. Gostišče slavi po dobri domači hrani in po glasbeni karieri Slavka Avsenika, enega izmed legend naše glasbe .

Gostilno je prevzel leta 1988. Ansambel se je zaradi bolezni razšel, glasbenik pa še vedno pomaga voditi gostilno, ki slavi po prijaznost in gostoljubju, kar smo imeli priložnost občutiti tudi mi.

Po kosilu smo poklepetali in čas povratka je prehitro prišel.

Med potjo smo peli in klepetali in že smo bili na Trojanah, kjer smo se zopet okrepčali .
Po prisrčnem pozdravu smo odšli vsak v svoj avtobus , navdušeni nad prijetnim dnem, ki smo ga skupaj oplemenitili z lepimi in prijetnimi trenutki. Nekaj članov je bilo prvič z nami , spoznali so prijatelje in bili zelo veseli, saj so imeli priložnost enkratnega doživetja. Obljubili so si, da se bodo srečanj z veseljem udeleževali, saj so se imeli zelo prijetno, veliko lepot videli in se tudi kaj naučili.

Pa smo duhovno bolj bogati,
bolj srečni in tudi zdravi, saj bomo tako lažje premagovali ovire, ki nam jih na poti življenja ponuja vsak dan.
Vesela sem, da je druženje uspelo, da so bili člani zadovoljni, saj so njihove oči izžarevale energijo, ki pove več kot besede.

Hvala Jožici, Mirku, ki sta pomagala pri organizaciji, Elici, Anici, Elzi in prijetnima voznikoma Izletnika, ki sta nas varno vozila .

Za MDDI Dragica Mirnik