Poročilo z izleta na Kras

Za zaključek letošnjega maja smo se podali invalidi občine Kranjska Gora na potepanje po Primorski, točneje po njenem Krasu. Izbrali smo si tri cilje. Kobilarno Lipica, Sežano in Štanjel.
Z vremenom smo imeli srečno roko, manj srečno roko smo imeli z udeležbo, ko smo morali kar nekaj željnih ogleda Krasa zavrniti, zaradi hitro zasedenega avtobusa. Tega dne, četrtek 29. maja je bil mogoče za Gorenjce celo malo prevroče, ker pa se povsod najde senca, smo tudi mi oglede naših ciljev opravili bolj po senčnih poteh.
Zgodaj zjutraj smo se odpravili iz Rateč. Saj veste to je tista najbolj zahodna vas na Gorenjskem, o kateri je slišati kar nekaj dovtipov zaradi nekdanjega »šverca« med drugim tudi tole: Kaj bi naredili Ratečani, če bi Italijani premaknili mejo bolj nazaj v Italijo, odgovor je: Ratečani bi premaknili bi vas do meje.
Da nadaljujem opis izleta. Nadaljevali smo proti Kranju in Ljubljani mimo Vrhnike do počivališča Lom, kjer smo si privoščili prvo dopoldansko kavico. Od tu smo se peljali mimo Postojne, Divače in Lokev do našega prvega cilja, Lipice.
Kaj reči o tej slovenski edinstveni konjski porodnišnici. Prvi vtis je, da je tukaj vse bolj poudarek ter podvrženo »turizmu« kot pa na »kobilarni«. Cene vstopnic pa na nivoju nedosegljivega za invalide. Devet € za videnje nekaj kobil in nekaj žrebet, ostala čreda je na paši ter za ogled konjušnic nič drugačnih kot so doma na kmetijah, razen častitljive starosti objektov. O zgodovini in delu, kobilarne pa je že tako nam vsem vse jasno iz znanih prepirov, kdo bo vodil kobilarno, levi ali desni politik.
Glede na že omenjeno ceno vstopa smo si mi ogledali samo turistični del Lipice, kobilarno pa samo preko ograje.
Bil je čas za pot pod noge in že smo bili v Sežani, centru Krasa. Prijetno mestece, prijazni ljudje, častitljiva zgodovina kraja in pestra gospodarska dejavnost sedanjosti daje obiskovalcu prijeten vtis kraja. Tukaj smo si ogledali proizvodnjo igralnih avtomatov za potrebe igralnic. Od tu jih pošiljajo na vse celine sveta, saj so eni največjih proizvajalcev na svetu.
Omeniti velja, da ta proizvodnja igralnih avtomatov zahteva visoko izobražen kader. Proizvodnja teče od projektiranja do končnega izdelka, montaže in servisiranja. Posamezna različica avtomata je sestavljena iz 95% domačega materiala visoke kakovosti. Obrat zaposluje 80 delavcev v sežanski tovarni, pri subizvajalcih pa še preko petsto visoko kvalificiranih delovnih mest. Zanimivo, tovarna nima skladišča proizvodov, vse kar proizvedejo gre direktno kupcem. Tovarniška proizvodnja je polno zasedena tudi že v naprej. Lastnikoma smo se zahvalili za prijaznost in vsa pojasnila ter njima zaželeli še veliko uspehov.
Nadaljevali smo do starega mesteca Štanjela. Tu nas je pričakal naš znanec Jože, nekdanji učitelj, drugače pa vaščan tega mesteca. Že poklicna pot znanca da slutiti, da ima vse podatke v mezincu in res, njegovi opisi posameznih obdobij vaške zgodovine so bili tako slikoviti, kot da gledamo film. Svoj opis kraja Štanjela je pričel nekje za čas rimskega imperija in nadaljeval vse do današnjih dni. Ko je znanec Jože končal svoj opis sem imel občutek, da sem vse to dejansko doživel tudi sam. Še enkrat se mu moram zahvaliti za vso prijaznost.
V zahvalo sem mu podaril knjigo našega člana Stanka Koširja »S coklami na pot«, ki smo jo promovirali dvajsetega maja v Gozd Martuljku. Poročilo njene promocije je objavljena na straneh ZDISa.
Od tu smo nadaljevali v rojstne kraje BURJE, mimo Vipave da mesteca Ajdovščina, ki je v zgodovini odigralo kar nekaj pomembnih dogodkov. Tu smo si v hotelu Gold Club privoščili okusno kosilo. Kosilo ne samo po dobrem okusu, bo ostalo v spominu vsakega nas tudi iz vzroka prijaznega strežnega osebja, ki ve da je vsak gost kralj, če pa je to invalid, se potrudijo dvakratno. Hvala jim in želimo jim veliko uspeha pri njihovem delu.
Po kosilu pa smo se odpeljali proti Vidmu (Udinam) in si med potjo ustavili v Palmanovi v velikem trgovskem centru ter nadaljevali skozi padsko nižino proti Julijski krajni v Kanalsko dolino skozi Trbiž nazaj v naše domače kraje. Za nami je bil naporen a nepozaben dan po več dogajanjih, posebno pa po dobri družbi in veselju vseh nas udeležencev.
Že devetnajstega junija se odpravljamo na Dravo na splavarjenje. Pričakujem polno udeležbo, kot tokrat in veselo družbo.