Športni dan DI občine Kranjska Gora

Petnajstega maja je DI Kranjska Gora izpeljalo dolgo načrtovani januarski športni dan. Zaradi mile in zelene zime smo ta dan prestavili na pomladanski mesec april, pa zaradi slabega deževnega vremena ni in ni bilo moč akcijo izpeljati. No petnajstega maja pa so nam bile rojenice lepega vremena več kot naklonjene.
Zamisel o organizaciji športnega dne je imela težišče omogočiti našim invalidom čim več in čim daljšega gibanja na prostem. Srečanje se je začelo na več krajih, kjer so se udeleženci zbirali in od koder smo začeli pohod do smučarskega poligona v Podkorenu. Eni so krenili iz Rateč, drugi iz Gozd Martuljka tretji pa iz Kranjske Gore. Iz bolj oddaljenih krajev, pa so se pripeljali do Kranjske Gore od tu pa peš za Pečmi, skozi Žakelj in Stan in do cilja SKI poligona v Podkorenu. Najdaljšo pot so imeli Martuljčani nekje okoli osem Km do cilja. Vse poti pa so vodile daleč stran od cest in prometa po stezah skozi neokrnjeno naravo. Vsi pa so med potjo lahko uživali v miru in tišini narave. V tem majskem času nas narava preseneča s skulpturami, ki jih niti v sanjah človeška duša ni sposobna oblikovati. Poti, po katerih sledimo proti cilju, nas z vsakim korakom presenečajo s prečudovitimi z vse lepšimi in lepšimi pogledi iz Zgornjesavske doline na vršace; Vitranc, Cipernik. Špik, Škrlatica, Razor, Prisank, Ponce, Jalovec vse tja do slovenskih Višarji…, če naštejem samo bolj poznana imena Julijskih Alp, ki so sedaj še globoko zasuti s snegom.
Za tiste, ki naših krajev ne poznajo tako dobro, naj povem, da se tukaj šele sedaj prebuja pomlad. Travniki in Rovti so polni spomladanskih cvetlic, oglašajo se ptički in kot mi pohodniki, stalno čebljajo in žvrgolijo svoje pesmice. Skratka narava je v polnem zelenilu, sadno drevje se je razcvetelo vse dehti in diši po medu, ki ga pridno zbirajo čebelice in s tem rastline oprašujejo za dobro in bogato letino.
Na cilj do smučarskega poligona v Podkorenu ob dvanajsti uri smo prispeli vsi po malo utrujeni a zadovoljni. Vseh se je zbralo skupaj 36 pohodnikov. Tu smo si po kratkem počitku privoščili nekaj za odžejati, domačo malico s katero smo se okrepčali pa je pripravila naša članica Jožica, v obliki počasi ukrivljene klobase in s priboljški vse do kavice.
V nadaljevanju športnega dne je bilo na vrsti druženje. In tako je popoldan v počitku s pogovori prijateljev ter poslušanju vicev, minil kot bi trenil.
Kot se za pohodnike spodobi, smo se proti poznemu popoldnevu po istih poteh, katerih smo prišli, odpravili vsak proti svojemu cilju – domov.