DI Kranjska Gora: Poročilo iz izleta na Višarje

Društvo invalidov občine Kranjska gora je 20. avgusta 04 organiziralo izlet na Višarje v Italijo. Izleta so se udeležili 104 izletniki. Avtobusa sta odpeljala iz Mojstrane in na vseh avtobusnih postajah po Zgornjesavski dolini pobirala posamezne udeležence, tiste za katere pa je zmanjkalo v avtobusih sedežev pa smo odpeljali z dvema osebnima voziloma. Nikogar, ki je izrazil željo za izlet nismo pustili doma. Višarje ležijo južno od Trbiža na nadmorski višini 1792m. Na Višarje, kjer je romarsko središče že od leta 1360 naprej, vodi več poti in iz več smeri in na več načinov. Najlažja je iz vasi Žabnic v Kanalski dolini z lepo gondolsko žičnico, ki te popelje v pičlih dvanajstih minutah na cilj. Ostale poti, razen ene po kateri se pride z avtomobilom na vrh, so vse romarske poti različnih težavnostnih stopenj in dolžin od dveh in pol do štirih ur hoje.
Kot zanimivost naj navedem, da je bilo v preteklosti ob vsaki poti kar lepo število skladovnic z poleni, katerih nekaj si je oprtal posamezni romar in jih, kot za pokoro odnesel na Višarje.

Nam modernim romarjem kaj takega ni bilo potrebno. Mi smo z žičnico opravili vzpon in sestop.
Po vzponu smo si najprej razgledali okolico, ki pa jo je zastirala koprenasta oblačnost, pa vseeno se je lepo videlo na vzhodni slovenski strani Jalovec in Mangart. Na severu se je v daljavi kazal Grossglokner in Dobrač, ki kraljuje nad Ziljsko dolino. Dobrač je na južni strani skoraj navpična stena že od potresa leta 1511, katerega del se je odlomil in zrušil v dolino in pri tem pokopal pod seboj enajst vasi. Če se obrnemo proti zahodu pa se v daljavi vidijo Dolomiti, pod Višarji pa se lepo vidi nadaljevanje Kanalske doline.pogled proti jugu pa zastira vrh Viša in mogočna stena Montaža.
Višarje so tudi stara tromeja, na kateri so se srečavali trije, pravzaprav štirje narodi; Nemci, , Italjani, Furlani in Slovenci ali drugače povedano Germani, Romani in Slovani, ki pa so vedno našli moči, da so skupaj in v slogi Višarsko mater Marijo častili in molili vsak v svojem jeziku. Žal pa so njihovi politiki delali ravno obratno, tako, da so v preteklosti tukaj divjale razne vojne, zadnja je bila druga svetovna vojna. Za samo vas in cerkev je bila najbolj pogubna prva svetovna vojna, ki jo je spremenila v nerazpoznavne ruševine.

Po razgledu po okolici smo udeleženci imeli v cerkvi organizirano mašo. Maša je bila v Slovenskem jeziku. Tukaj še vedno velja, da je maša v tistem jeziku, katerega govorijo obiskovalci-romarji Višarij, največkrat je kar v vseh treh jezikih. Povedati je, da vsi cerkveni dostojanstveniki govorijo tekoče vse tri jezike.
Po maši je bil čas za kosilo, ki ga nudijo tri velike gostilne z res bogato italjansko kulinariko. Poleg tega je še kar nekaj okrepčevalnic in trgovinic z bogato ponudbo spominkov. Po kosilu je bilo predvideno družabno srečanje in pa vrnitev v dolino.

Vsi udeleženci so bili z izletom zadovoljni in navdušeni. Vsi po vrsti so obljubljali, da se naslednjih izletov v organizaciji DI zanesljivo udeležijo. To bo moč uresničiti že dvajsetega septembra, ko DI pripravlja pohod iz Kranjske Gore do Martuljka.

Predsednik DI
Zupančič Jože