Projektni svet pri MDDSZ, kolegij FIHO

18.10.2006 - Projektni svet za vprašanja usposabljanja in zaposlovanja invalidov na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi Direktorat za invalide je obravnaval izhodišča za oceno rezultatov pri izvajanju Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, bilo je predstavljenih nekaj podatkov o zaposlovanju, predstavljen je bil ZP NET program Zavoda za zaposlovanje (spremljanje rehabilitacije posameznika), podana je bila ustna informacija o delu Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, spoznali pa smo se tudi s predlogom kodeksa etičnih načel strokovnih delavcev na področju zaposlitvene in poklicne rehabilitacije.

Povzetek moje razprave:
Nesporna je skrb za reševanje problematike zaposlovanja invalidov. Dosledna je izvedba Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju oz. kvotnega sistema, ki daje otipljive pozitivne rezultate, kar kaže na odločnost države po urejanju tega področja.

Kot predstavnik Zveze delovnih invalidov Slovenije, torej civilne družbe pa ugotavljam popolno odsotnost aktivnega sodelovanja delodajalskih združenj v trikotniku država -uporabnik - delodajalec. Šele taka medsebojna soodvisnost je argument za trajnostni razvoj politik in učinkov na področju zaposlovanja težje zaposljivih oseb oz. invalidov. Zato preprosto ne razumem abstinence Gospodarske zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev, Obrtnega združenja, Združenja menagarjev in drugih delodajalskih asociacij, da po vzoru razvitih držav (EU, ZDA) pri zaposlovanju invalidov ne vidijo tržne niše in poslovne priložnosti, tudi pri zaposlovanju državljanov s katerimi najraje ne bi sodelovali, ker enostavno ne poznajo pristopov.
Zato mislim, da država preresno jemlje svoje pristojnosti in si na svoja pleča nalaga odgovornosti, ki bi morale biti v nacionalnem interesu razpršene oz. bolj enakomerno porazdeljene. Še hujše: misli se, da je MDDSZ tisto, ki naj postori skoraj vse. S takim razmišljanjem se ne strinjam in predlagam, da se nujno vključijo v ta proces še najmanj Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za gospodarstvo. O drugih niti ne upam razmišljati, čeprav bi rad spomnil na točko h) Vizije iz Madridske deklaracije.

Dobrodošel bi bil sporočilni signal Vlade RS delodajalskim organizacijam, da svojim članom pomagajo spoznati trende EU, ki pristopajo k invalidnosti kot pojavu, ki pomeni poslovni izziv. Sploh pa nam ni treba v tujino, ostanimo doma. Govorim o orodjih za oceno oz. ugotavljanje ergonomske urejenosti delovnih mest. Taka orodja uporabljajo v Revozu (metoda ergonomske analize Renault V3, metoda KAZEIN – zagotavlja stalni napredek na delovnem mestu), v Savi Tires – Goodyear (Rapid), v Angliji (UK) izdelajo standard invalidnosti itd.

Učinki takih pristopov predstavljao korist za podjetja in družbo. V tujini so jih celo izračunali. Zelo na kratko pa pomenijo: bistveno manjše obremenitve delavca, manjša odsotnost zaradi bolniškega staleža, kasnejše upokojevanje (plačevanje odpravnin), izboljšana produktivnost in racionalnejša izraba delovnega časa, zadovoljstvo menagementa itd. To so pridobitve na podjetniški ravni. Posledično nanje pa se vežejo nacionalni interesi: manjši pritisk na velike državne blagajne (ZPIZ, ZZZS), višja stopnja zaposlenosti vseh (ne samo invalidov, ki jih mogoče celo preveč poudarjamo ?), davki, blaginja, ugled države itd. Dolgoročno gledano bi z novimi pristopi lahko odpravili kvotni sistem, na katerega v aktualnem trenutku absolutno prisegam, delodajalci manj, ker v ozkem, neinformiranem svetu vidijo kvotni sistem kot davek, kar seveda tudi je.

Zaradi takšnega stanja (duha) je v preveč odgovornem položaju Zavod za zaposlovanje, ki bi v primernem podpornem okolju zmanjšal število obravnavanih oseb, napotil manj oseb na institucionalno zaposlitveno rehabilitacijo (zaradi uporabe prej omenjenih orodij v podjetjih se manjša napotovanje), zmanjša se obremenjenost Zavoda (svetovanje, rehabilitacija itd.), poveča se število rešenih primerov itd.

Novo vsebinsko dimenzijo naj zadobi Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, ki bi s trajnimi razpisi omogočil aktivnosti pri iskanju novih poti na področju zaposlovanja, vzpodbujal iniciativo posameznikov, civilne dužbe in podjetniškega okolja za ustvarajanje primerov dobre prakse, skratka, v nekem segmentu bi kreativno sodelovali pri ustvarjanju inovativne družbe. Rad bi rekel, da smo vsaj na začetku tega procesa.

Moje misli niso zgolj plod akademskega razmišljanja, ampak temeljijo na doslej poznani praksi (argumentih) in se nam zaradi tega ni potrebno učiti na lastnih napakah ali pa izhajati le iz lastnih izkušenj, ki nam jih omogoča borna inovativna klima (podjetniška in družbena). Domišljam si pa, da je mogoče v naravi izvesti vsaj en % od vseh idej v znani smeri sestavljeni iz korakov.

Na seji kolegija FIHO smo obravnavli izjemno pereč problem, ki zadeva vdor tujih prirediteljev iger na srečo v Slovenijo in oglaševanje tujih prirediteljev.
Pričakuje se, da bo zaradi tega prišlo do večjega izpada prilivov iz koncesijskih dajatev, kar bo prizadelo številne koristnike iz področja invalidskih in humanitarnih organizacij.
Zaradi nepojasnjenih razlogov država to protipravno stanje dopušča in ne zavrača piratskega oglaševanja v medijih (b win). Pri tem je prizadeta tudi sama, saj tuji prireditelji ne plačujejo koncesij, davkov in prispevkov.
Kot solastniki Loterije Slovenije zahtevamo takojšnje ukrepanje pristojnih ministrstev, saj so igre na srečo v domeni vsake posamezne države EU. Zahteva se sprejem posebnega Pravilnika, ki bo urejal internetne igre in kontrolirani vstop tujcev v državo. B win je izgnan iz Francije, v Nemčiji pa so ga okvalificirali za zločinsko družbo.
Nacionalna zakonodaja se ne spoštuje, novi prireditelji jo kršijo, direktiva EU jim ničesar ne omogoča, in z naše strani bo sledila odškodninska tožba prav zaradi ogrožanja družbeno koristnih programov.
Govorili smo tudi o obliki in vsebini posameznih sklepov o razporeditvi sredstev FIHO v letu 2007, ki jih bo fundacija predvidoma konec leta 2006 posredovala invalidskim in humanitarnim organizacijam.
Problem je v izreku prvostopenjskega sodišča, ki je glede na pritožbe Zveze Invalid in YHD določilo, da se ravnamo skladno z Zakonom o upravnem postopku. Čeprav je višje sodišče zaradi procesnih razlogov razveljavilo sodbo, je v tem delu bilo neodločno.

Miran Krajnc