DI Kranjska Gora: Ohranjevanje zdravja s kulturno vsebino

Današnji izlet na 21. aprila, kateri ima v svojem bistvu dvoje poslanstev, ohranjevanje zdravja in pa kulturno udejstvovanje invalidov udeležencev, smo začeli zjutraj iz Rateč in sproti pobirali udeležence vse do Hrušice. Vseh invalidov, udeležencev izleta, je bilo 45. Iz Hrušice smo nadaljevali proti Ljubljani in Domžalam, od tu po novi pred letom dni odprti avtocesti pod Trojanami do Žalca, kjer smo zavili na cesto proti Dravogradu. Med potjo sem udeležence seznanjal z zanimivostmi krajev in občin, skozi katere smo potovali.
Po dobrih treh urah smo prispeli na cilj v Slovenj Gradec. Izbrani cilj, Slovenj Gradec, je imel v tem aprilskem času za nas prav posebno poslanstvo že s svojim nazivom, »mesto kulture in miru«. Mesto je v tem času gostilo dve skupini posebnih umetnikov, kateri so si zaslužili našo pozornost in ogled njihovih izdelkov.

Poseben dogodek je bila razstava, »Zbrana ročna dela Društev invalidov včlanjenih v ZDIS« v lepo urejeni nekdanji NAMI v odlični organizaciji DI Slovenj Gradec, za kar se jim tudi kot razstavljavci lepo zahvaljujemo.

In drugi tak dogodek pa je bil ogled »Razstave domačih in umetnostnih obrti«, bienalna razstava je že stalnica od leta 1977 v Koroški umetnostni galeriji.

Tretji naš cilj pa je bil ogled Sokličeve galerije v »Farovžu« z odličnim vodnikom po razstavi z domačim župnikom. Ogledali pa smo si tudi farno cerkev posvečeno sv. Elizabeti in njeno predhodnico, cerkev sv. Duha.

Če dodam še moje razmišljanje na to temo razstave ZDISa, je po moje največji problem, da odhaja generacija, ki je imela ročne spretnosti, katerih je bil način v življenja preteklosti. Malo je članic in članov naših društev, ki še obvladajo vezenje, izdelavo določenega ročnega orodja in šivanja ornamentov na platno itd. Velika škoda je, da gre vse v pozabo, saj je to naša preteklost, ki nas je ohranjala, enako kot jezik. Mladih, ki bi se od starejših učili, je zelo malo. Način življenja sedanjosti je nasprotnik ohranjanja take tradicije. Vse je v nekem kupljenem kiču, ki nima s tradicijo in uporabnostjo nič skupnega. Svoje upanje polagam v šole in učitelje, na ministrstvo za šolstvo, da vpelje v šole med naše otroke program, ki bo ohranjal to ljudsko spretnost. Kako pa naj odgovori stroka.

Razstavo domačih in umetnostnih obrti si je lepo ogledati, saj na nevsiljiv in lepo oblikovan način daje obiskovalcu še večjo težo posameznega eksponata. Večina razstavljenih predmetov ima privdih »Umetnost«, ki pa večini obiskovalcev ne dovoljuje nakupa, glede na ceno posameznega izdelka.

Sokličeva galerija je za pozornega obiskovalca nekaj posebnega. Tisoč umetnin, ki jih ponuja na ogled je nekaj izjemnega, lahko bi rekel več kot bogastvo. Škoda je le, da je prostor premajhen, posebno za večje skupine. Po besedah domačega župnika se bo verjetno v bližnji prihodnosti tudi prostorska stiska rešila. Razstavi pa daje poseben čar še beseda vodiča, ki je klena in domača ter podprta z dokazi o posameznih umetninah, kar v mnogih slovenskih muzejih, katere sem spodaj podpisani obiskal, ni običaj pri vodičih.

Dan je minil kot strel iz puške, že smo bili globoko v popoldnevu, samo še skok na kosilo v mestni hotel. Da, tudi tu moram zapisati nekaj besed. Za pozornega bralca verjetno ni potrebno omenjati, da smo udeleženci doma iz turističnih krajev in večina bivši turistični delavci, ki vidijo tudi podrobnosti kraja in ljudi. Kosilo v hotelu Slovenj Gradec pa je nujno opisati kot zgodbo o ljudeh, ki vedo kako se streže turistom. Lepo urejen ambient jedilnice, dobra in okusna hrana, osebje kot da ga ni, pa je povsod in nobenega čakanja, nič nervoze skratka vzdušje, da smo na koncu z natakarji še zapeli, kar je dalo piko na i današnjemu prečudovitemu dnevu v vseh pogledih.

Samo še izrečeno slovo našemu gostitelju mestu miru, Slovenj Gradcu in že smo na poti proti domu. Vmes se ustavimo še na kavici na Trojanah, nakupimo vsak nekaj znamenitih in še vedno dobrih trojanskih krofov in nato vožnja do doma.

Če strnem dan v misel. Doživeli smo prečudovit dan s pestro kulturno vsebino ter spodbudo, da lahko naredimo za svoje zdravje in počutje največ sami. To pa je že tisti rezultat društvene aktivnosti, ki jo v DI Kranjska Gora želimo dosegati.

Predsednik DI
Zupančič Jože