Konferenca EDF - predstavitev projekta »Občina po meri invalidov«

Bruselj, 30.11.- 01.12.2005 – Večernji odhod iz Ljubljane in nočni povratek drugega dne iz Bruslja, kjer je Zveza na konferenci EDF predstavila projekt »Občina po meri invalidov«, kot projekt Slovenije.


Zveza delovnih invalidov Slovenije

Ljubljana, 4.12.2005

Zadeva: Poročilo z udeležbe na konferenci ob Mednarodnem dnevu invalidov

Konferenco je organizirala EU v v sodelovanju z EDF (Eurepean Disabilitiy Forum) ob Mednarodnem dnevu invalidov z geslom »V družbi živimo skupaj«. Potekala je v Charlemangne konferenčnem centru v Bruslju, 1. in 2. decembra 2005. Po predloženi listi je bilo 216 udeležencev, predstavniki tako političnih struktur kakor tudi različnih orhganizacij civilne družbe. Predsednik ZDIS, g.Miran Krajnc in mag. Andrejka Fatur videtič, članica projektnega sveta, sta se jo udeležila kot predstavnika FIMITIC, samo prvi dan in to s povabilom in nameno, da predstavita projekt«Občina po meri invlaidov«.

Iz vsebine tega dne bi povzeli:

1. g. Vladimir Špindla – Evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti je v uvodnem govoru poudaril:

o ključna je odločitev, da invalidi ostanejo vključeni v delo,
o zmanjšuje se sicer populacija delavcev, zato moramo toliko bolj iskati nove možnosti za zaposlitev invalidov,
o posebna pozornost velja promociji zaposlovanja starejših delavcev,
o poudaril je vključenost v družbo, torej promocija presega zgolj vključenost v delo, pomembni so tudi življenjski pogoji,
o proces vključenosti invalidov v družbo mora biti sestavni del moderne socialne politike. Prednostno je pogoj za njeno uresničevanje prav kakovost vključenosti v delo partnerski odnos, ki vključuje duti delodajalce

2. g. Yannis Vardakastis – predsednik European Disability Forum je poudaril številne dejavnike družbe, ki povzročajo invalidsnot. Dal je primerjavo: »Nekateri živijo v temi (»invisible citizens«, drugi v svetlobi. Vidimo predvsem tiste v svetlobi. Naša naloga je, da tisti v temi postanejo vidni. In med njimi so še posebno v temi invalidi, ki živijo v institucijah/zavodih«.

3. V dopoldanskem delu so predavanja in razprava postavila številna vprašanja in predloge za različna področja in načine dela:
* poudarili so pomembno vlogo EDF pri pripravi Konvencije za invalide pri ZN,
* ključni so lokalni viri, ki jih lahko koristimo pri razvoju vseh služb, pomembnih za izenačevanje možnosti invalidov,
* zanimiv je bil predlog, ki bazični/temeljni ekonomski standard invalida definira po potrebah njegovega bivalnega okolja,
* v razpravi je bilo poudarjeno, da je za deinstitucionalizacijo invalidov smiseln postopnost – skladno z možnostmi družbe, glede na potrebe invalidov (osvetljene so bile značilnosti oseb z diagnozo avtizem, psihiatričnih bolnikov in ljudi po hudi nezgodni možganski poškodbi); ena možnost je Center za nedovisno življenje – invalidi, ki živiji neodvisno svetujejo tistim, ki si to želijo; deinstitucionalizacija lahko pomeni že to, da te lokalna skupnost podpira in vključuje;
* še vedno ni dovolj izkoriščena uporabnost podporne tehnmologije za invalide,
* številne države nimajo definicij in oblikovane sheme kaj sodi v osebno asistenco,
* poudarjeno je bilo oblikovanje vsebine in obsega pomoči »od invalida navzgor/k politiki« oz. »from bottom to top« in ne obratno »from top to bottom«,
* prednostna področja socialne zaščite/varnosti mora izbrati vsaka država po svojih potrebah, od soscietalnih značilnosti bi morale upoštevati še posebno staranje prebivalstva; pomembno je, da usmerijo pozornost npr. zagotavljanju dolgotrajne nege, transportu, bolj kompetentnemu in prožnemu trgu dela, bolj individulanim potrebam s pestrejšo ponudbo storitev (individualizirane službe), razvoju multidisciplinarnih pristopov,
* pomembna je evalvacije pozitivnih rezultatov in z njim razvoj priorotet, predvsem v smislu decentralizacije in koriščenja lokalnih virov,
* temlj razvoja je komunikacija udeležnih strani, za vse mora biti jasno opredeljeno: sprecifične karakteristike, merila kakovosti, smeri skupnega razvoja znanja in evropskih standardov na področju socialnih in zdravstvenih služb,
* za sledenje tej obsežni vsebini načrtujejo poročilo do konca leta 2007.
4. Popoldanska plenarna predavanja so poudarila:
* pomen zakonodaje na lokalni ravni, ki ureja invalidsko varstvo in je pogoj za vzpostavitev komunikacije urejanje področja,
* obsežno so predstavili spremembo invalidske zakonodaje v Franciji kot primer obsežnega političnega soglasja in solidarnosti, ki so ju dosegli med 22 ministrstvi, ustavili so tudi visok organ za preprečevanje diskriminacije; za uresničevanje projekta so ustanovli »Naciolnalni solidarnostni fond za neodvisno življenje«; namne tako obsežne spremembe je dejstvo, da morajo družbe sprejetu invalidsnot kot sestavni del svoje politike in ne da invalidsnot ostaja posebnost družbe,
* proces deinstitucionalizacije možno omejujejo preveč tradicionalni, medicinski model, statičen in izključujoč, ki poudarja invalidnost kot negativni vidik stanja, v katerem je invalid objekt pomoči (pacient), služba pa je prilagojena okvari in ne osebi,
* podpirajo nov, socilani model, ki je dinamičen in vključujoč, poudarja pozitivne potenciale; ni vse v deinstitucionalizacijie, pomembna je pravica do storitev, ki so ustrezne in usmerjene k potebam invalida,
* pri sprejemnjau zakonov je smiselno upoštevati še možnost realizacije vsebine z ekonomskega vidika,
* za razvoj ustreznih služb je pomemben dialog v katerem sodelujejo: država ki storitve zagotavlja, invalidi ki jih koristijo in seveda izvajalci teh storitev; vsi udeležni morajo imeti enak pogled na vizijo, ki je usmerjena k osebi ( »persdonne centered«); dialog in usklajevanje vizij/stališč bi morala zagotavljati že zakonodaja; zakonodajalec je tisti, ki mora vedeti kaj, koliko, v kakšnem stabdardnem obsegu lahko zagotavlja in potem tudi spremlja učinke in kakovost;
* predstavljeni so bili rezultati projekta, s katerim so analizirali stanje v institucijah držav jugovzhodne Evrope; na razpolago je obsežna publikacija; pomembna je misel, izrečena ob zaključku: »zavedati bi se morali odgovornosti, da s svojimi delom prinašamo ljudem možnosti, da imajo nove sanje...«.

V popoldanskem delu smo imeli kot razpravljalci možnost, da smo kot ZDIS predstavili projekt »Občina po meri invalidov«. Z njim povezano smo poudarili, da je velika naloga motovirati vse udeležen strani za enoten pogled na urejanje zadev invalidskega varstva. V odgovoru je plenarni predavatelj, ki je izpostavil pomen dialoga in zavezanosti vseh udeležnih k istemu cilju reševanja položaja invalidov poudaril, da je temelj v zakonski zavezanosti politčnih organov.

Zapisala:
Mag. Andrejka Fatur Videtič