DI Kranjska Gora: Martinovanje v deželi belih brez in zelenega Jurija

V novembru mesecu točno 09.11.04 smo v DI organizirali še zadnji izlet v letu 2005. Pravzaprav je bilo naše današnje druženje namen počastitve svetega Martina, ki po starem izročilu spreminja mošt v vino.

Naš izlet martinovanja smo kot vedno pričeli v Ratečah, v nadaljevanju smo po avtobusnih postajališčih do Jesenic pobirali udeležence izleta. Nadaljevali smo mimo Kranja Ljubljane do Ribnice. Tu smo se ustavili in ogledali Plečnikovo arhitekturo farno cerkev. Objekt vreden ogleda. Ogled človeka prisili da razmišlja. Tudi razlaga mladega bogoslovca, ki nas je lepo sprejel razložil zgodovino cerkve, je pripomogel, da smo prišli do zaključka, da nič ni zgrajeno brez vzroka, vse ima svoj namen.

V Ribnici nas je pričakal tudi predsednik DI Ribnica. Bili smo toplo sprejeti, prenesel nam je pozdrave njihovih članov ter nam veliko zanimivega povedal o samem kraju-občini. V bližnji gostilni smo si privoščili še dobro kavico, se zahvalili predsedniku DI Ribnica in že smo hiteli proti Kočevju. Tukaj nas je pričakala predsednica DI Kočevje, tudi tu smo imeli zanimivo in poučno uro o njihovih krajih iz bližnje zgodovine kakor tudi o življenju Kočevja danes. Predsednici Kočevja Jožici Kovač in predsedniku DI Ribnice se za njihove lepe besede in želje najlepše zahvaljujem.

V Kočevju smo si ogledali še pokrajinski Muzej. Lepo oblikovane razstave, tudi krtek film o zgodovini te pokrajine. Ves ta ogled in poslušanje kustusinje, pa mi niso pregnali misli, da nekaj manjka. Manjka tisti del novejše zgodovine, ki bi povedal o trpljenju deset in deset tisočih nedolžnih, ne obsojenih ter zverinsko mučenih in umoru že iznakaženih teles. Nič ne govori o mučiteljih, njih naročnikih, nič o domačinih, ki so to vedeli in videli pa niso smeli o tem govoriti, da jih ni doletela usoda nedolžnih žrtev, pijanih zmagovalcev.
Nadaljevali smo do Starega trga na Kolpi, kjer smo si ogledali vas malo poklepetali s prebivalci in že smo bili na poti proti Črnomlju in Metliki. Med potjo smo si ogledovali zanimivosti pokrajine, med drugim v Prizemlju star angleški avion.

Naslednja postaja je bila ogled Treh far pri Rosalnicah. Tukaj nam je vodič v lepi domači šprahi prikazal zgodovino in nastanek tega kulturnega spomenika Belokranjcev. Zgodba je zanimiva in poučna, kako se da z malo sredstvi ohraniti potomcem vso preteklost, ki nas je ohranjala kot narod.
V nadaljevanju dneva smo se pripeljali do turistične kmetije Bajuk v Radovici. Tukaj sta nam gospodinja in gospodar s svojo družino pripravila martinovanje po belokranjsko. V zelo prijetno urejenem prostoru, kjer je iz vsakega delčka vejala domačnost, smo se sprostili in se prepustili dobrotam iz domače kuhinje in dobri kapljici iz domače vinske kleti. Za dobro vzdušje pa je poskrbel ljudski godec s svojo neugnano harmoniko. Pilo in plesalo se je v noč. Vsemu na svetu je nekoč konec tudi našemu martinovanju smo v poznih večernih urah rekli nasvidenje drugo leto.

Ravno še toliko je bilo časa da sem se v imenu udeležencev gospodinji in gospodarju zahvalil za vso skrb in jima zaklical lahko noč in že smo hiteli proti Novemu Mestu, Ljubljani do naših domov.

Udeležba je bila tudi tokrat poln avtobus, žal smo mnoge željne Martinovanja morali zavrniti, ker je bil avtobus v enem dnevu poln, pa čeprav smo bili zadnji med organizatorji za Martinovanje, pred nami so v istem tednu, organizirali podobne Martinove izlete tudi v Ratečah, Podkorenu, Kranjski Gori, Martuljku in Mojstrani.

Po večinskem mnenju udeležencev je bil izlet »Martinovanje v deželi belih brez in zelenega Jurija uspešno organiziran in realiziran, skratka bilo je lepo.

Predsednik DI
Zupančič Jože