MDDI Celje: utrinki aktivnosti

Športno srečanje invalidov na Lopati

Druženje in tkanje prijateljskih vezi je v našem društvu moto in stalnica naših aktivnosti.

Ljudje smo si različni, še posebno ranljivi smo invalidi. Naše korenine prevečkrat pronicajo globoko proti tlom, a treba je biti močan, da se korenine utrdijo, da imamo dovolj moči, da se poberemo. Psihični in fizično se smo lahko trdnejši, če smo aktivni na različnih področjih. Res je, da nam dejavnosti ne manjka, veliko časa, znanja truda vlagamo v ohranjanje zdravja in športa z rekreacijo, saj se dobro zavedamo, da je za vzdrževanje kondicije in nastale bolezni to velikega pomena.

Tradicionalno športno druženje na Lopati je prineslo naša pričakovanja. Druženja se je udeležilo lepo število invalidov in gostov. S svojo prisotnostjo in nagovori so nas počastili župani, in sicer župan Občine Vojnik Branko Petre, Župan Občine Štore Miran Jurkošek, župan Občine Dobrna Martin Brecl in podžupanja Branka Gal.

Vsi so poudarili, da je zelo pomembno druženje, saj je to priložnost za izmenjavo izkušenj, veselje in žalost, prijateljevanje in s tem bolečine izginejo in srca se razveselijo malenkosti.

Sama sem spregovorila o športu in primerni prehrani ter o pomenu gibanja v naravi.

Ob prijetni glasbi smo zapeli in zaplesali. Po okusnem obroku smo pripravili različne športne igre, katere  pravila so bila prilagojena zmogljivostim prisotnih. V športnem duhu smo se pomerili v pikadu s sorodnimi društvi.

SREČANJE INVALIDOV NA KOPAH

Kope, prelepa točka na Grmovškovem domu, kjer že 33 let društvo invalidov prireja vseslovensko srečanje invalidov.

Zjutraj smo se zbrali in se z avtobusom in kombijem odpravili na pot proti Kopam. Med potjo  smo obujali lepe spomine na srečanja invalidov. Prisostvovali smo proslavi in nastopajočim. Tudi mi smo se udeležili srečanja najstarejših udeležencev.  Druženja se je udeležilo lepo število težjih in starejših invalidov s spremljevalci. Naša najstarejša planinka je štela časti vrednih 89 let. Sama sem kot koordinatorka Celjske regije pozdravila invalide, vodstvu pa se prisrčno zahvalila za odlično organizacijo in izvedbo tako številnega srečanja. Še posebej sem se zahvalila predsednici Stanki Tamše z ekipo, za njeno dobro voljo in trud, ki ga vloži v ta obsežen in zahteven  projekt . Po sveti maši je bila priložnost za druženje, ples, pohod in tudi vožnja z vlečnico na  Veliko Kopo, ki je drugi najvišji vrh na Pohorju. Tu nas je pričakal prelep razgled na Mislinjsko in del Dravske doline, na Uršljo goro, Peco, Raduho, na Golico in Svinško planino ter vsa sosednja pogorja. Tu je označena tudi geodetska točka.

Borovnic letos ni bilo, smo pa nabirali  izkušnje, ki nam jih je omogočila naša članica, in zanje o zeliščih in kuhanju zdravilnega čaja. Sprehod na tem delu Pohorja je res prijeten.

Na poti domov smo se zopet pogovarjali o prelepo preživetem dnevu in o našem počutju, ki je kar kipelo od veselja, saj so se na avtobusu razlegali prelepi glasovi slovenskih pesmi.

REHABILITACIJA V MALI NEDELJI

Poln avtobus naših članov, dobra volja in veselje v pričakovanju, da bomo naredili nekaj za svoje zdravje, nas je spremljala na poti v Bioterme  v Malo Nedeljo. Ležijo v neokrnjeni naravi v Slovenskih goricah z lepimi bazeni s termalno vodo. Že med potjo nam je Franci razložil in prikazal lepote krajev , skozi katere smo potovali. Sama pa sem kar na avtobusu izvedla delavnico »razgibajmo kosti v termalni vodi«. Za ljudi, ki imajo težave s kostmi je zelo pomembno, da telovadijo. Lažje pa je telovaditi v vodi, saj smo v vodi lažji.

V bazenu nas je pričakal fizioterapevt, ki je vodil pol urno telovadbo v vodi za tiste, ki so to želeli.

Pozno popoldan smo se vračali domov polni prijetnih vtisov in vsaj malo bolj zdravi in »razmigani«.

Ob druženju, rekreaciji in pogovoru skrbi in težave vsaj za nekaj časa potisnemo v kot in pozabimo nanje.

To je največ, kar lahko damo drug drugemu? Vredno je in z veseljem bomo takšna srečanja še ponovili.

 

Dragica Mirnik

Predsednica