DI Kranjska Gora: Izlet, mogoče romanje, na Višarje

   Leto je naokoli in člani društva invalidov občine Kranjska Gora smo se zopet odpravili na naše Višarje. Mislim, da o romarskem središču treh kultur nad Kanalsko dolino ni potrebno izgubljati besed, že sama navedba imena Višarje, da človeku vse potrebne podatke o kraju in o njegovi vsebini. Če pa povzamem kratek opis na Višarje in moj pogled na današnje čase, bi zapisal sledeče.

   Svete Višarje so romarski kraj Slovanov, Germanov in Romanov. Že v 16. stoletju so goro imenovali božjo pot treh narodov, danes pa jim pravijo božja pot Evrope. Cerkev, ki je posvečena Višarski Kraljici je bila v letu 2000 prenovljena. Le nekaj let pozneje pa so na Svete Višarje postavili novo krožno kabinsko žičnico. S pomočjo žičnice tako lahko na Višarje pridejo sedaj tudi bolni, ostareli in invalidi. Sicer pa je bila žičnica postavljena za potrebe zimskega smučarskega centra. V okolici Višarij je namreč veliko smučarskih prog, ki nudijo idilično zimsko smuko. Višarje pa niso le romarsko središče saj razgled in gostinski lokali privabijo na vrh tudi številne turiste. Planinci za svoj cilj radi izberejo pol drugo uro oddaljen vrh Kamnitega lovca, ki nudi lep razgled na najvišje vrhove zahodnih Julijskih Alp. Svete Maše so ob delavnikih ob 10, 11 in 12, ob nedeljah in praznikih pa še ob 15h.

Romarsko središče ima poleg žičnice še tri možne peš dostope in sicer; Dostop iz Žabnice/Camporosso in Valcanale traja 2.30 ure. Po cesti skozi dolino Zajezera se vzpenjamo cca 3.00 ure. In še zadnji dostop iz Ovčje vasi/Valbruna traja cca 2.30 ur. Vse tri poti so lepo označene, tako, da je vsaka skrb, da bi zgrešili cilj odveč. Obstaja pa še zadnja najtežja možnost vzpona na Višarje, to je steza, katero uporabljajo vzdrževalci gondolske žičnice. Ta vzpon odsvetujem, v kolikor nimate dobre fizične predpriprave za planinske ture. Tu po tej stezi dobesedno grizeš kolena celo pot do vrha.

Vsak vzpon na Višarje, pa je poplačan z razgledi na vse strani. Da se vse to doživi moramo z malo sreče izbrati dan, ko na nebu ni slabih vremenskih pojavov. Toliko, v kolikor se vzpnemo na Višarje, le kot ljubitelj visokogorja, svežega in čistega zraka in občudovalec planin. Velikokrat ali celo največkrat so obiskovalci v dveh vlogah, kot ljubitelji planin in kot pristaši duhovne obnove, katero nudi cerkvica na vrhu Višarij. Pa vseeno prednjačijo obiskovalci zaradi romarskega središča, v katerem iščejo duševno uteho in pomoč v molitvi k Višarski materi Mariji ter mnogi tudi v zahvalo za uresničene prošnje.

Romarsko središče ima več posebnosti, zaradi katerih je že vsa stoletja v vrhu romarskih središč v srednji Evropi. Najprej moram omeniti jezikovno posebnost. Vsa stoletja so tu verski obredi in pogovori v treh jezikih, Nemško, Italijansko in seveda Slovensko. Nobeno politično ali vojaško nasilje v tem romarskem središču tega ni spremenilo. V vseh stoletjih obstoja romarskega središča je bilo nekaj takih poizkusov, a so se vsi klavrno končali in Višarje so se vrnile na stara, pred mnogimi leti začrtana pota.

Tako je še danes, ko se med mašnim obredom sočasno poje verska pesem ali moli Oče naš v treh jezikih. Ali, ko si zaželita mir med seboj in si podata roko dva romarja, ki prihajata iz dveh različnih kulturnih in jezikovnih področij. Res doživetje, ki je vredno vseh naporov vzpona na vrh. Doživetje, ki budi in ohranja upanje, da še vedno obstaja možnost sožitja med različnimi kulturnimi in jezikovnimi skupinami tega dela Evrope, če ne kar celega sveta v malem. To je tudi še en dokaz, da spreminjanje državnega bogastva v smodnik, ni še nikoli prineslo koristi, vedno le trpljenje nedolžnih ljudi, ki si od vsega najprej in najbolj želijo mir.

Naslednja zanimivost tega romarskega središča je tudi, njegova lokacija na zahodnem robu najlepšega evropskega gorstva, Julijskih Alp. Še bi lahko našteval zanimivosti tega enkratnega romarskega središča, pa naj to raje prepustim samim romarjem, da odkrivajo skrivnosti krščanskega etosa, z obiskom visokogorskega Višarskega središča kristjanov.
Današnji, zadnji četrtek v avgustu 2014 leta smo člani DI Kranjska Gora namenili duhovni obnovi z Višarsko kraljico Marijo. Kljub napovedi lepega vremena nas je jutro pozdravilo z nizko meglo, ki pa se je do opoldneva razkadila in odprla se je prečudovita panorama alpskega sveta. Naše letošnje romanje ni tako številčno, kot leta nazaj, tudi tu se pozna finančna kriza in stanje duha ter pljuvanje po katoliški cerkvi v Sloveniji. Pritiskajo pa tudi leta starosti našega članstva. Za današnji obisk se je odločilo, 43 članov DI.

Med nami smo imeli tudi našega, vsak dan bolj spoštovanega kranjskogorskega župnika Janeza Šimenca, ki vrača v naši župniji Kranjska Gora in župniji Rateče tisto pravo življenje župnije in njihovih faranov. S svojim umirjenim javnim delom in dobrim gospodarjenjem, je vse bolj priljubljen med farani obeh far.

Po prispetju na vrh, smo se najprej odpravili v cerkev in se v miru prepustili tišini, ki kljub zunanjemu vrvežu obstaja v notranjosti cerkve. Po končani Sveti maši, je še marsikdo posedel in se v sebi priporočal ali zahvaljeval za vse dobro Višarski kraljici Mariji.

V ambijentu, katerega nudijo samo Višarje, smo nadaljevali naš obisk tega romarskega središča. V gostilnici pri Adiju smo si privoščili dobro kosilo, po kosilu pa si je marsikdo na polnih stojnicah izbral lep spominek na današnji dan, zase ali pa za svoje najdražje. Še zadnji poklon naši gostiteljici Višarski kraljici Mariji in že se podajamo v dolino. Seveda z moderno tehniko, ki jo nudi gondolska žičnica, smo v slabih dvanajstih minutah v dolini od koder se zapeljemo proti domačim logom.

Verjamem, da smo si današnji dan globoko v sebi zapisali, kot lep in svetel trenutek našega življenja. Le še medsebojno slovo in že smo v starih tirnicah domačega okolja. Upam pa si trditi, da tudi če bo res vse po starem, bo naš spomin shranil današnji dan za vse večne čase.

Toliko o današnjem dnevu. Sam sem pa z mislimi že pri naslednji akciji društva, ko bomo peljali težke in zaslužne člane invalide na enodnevni izlet po Gorenjski.

Vam naključni ali stalni bralec mojih zapisov, pa le lep pozdrav iz Zgornje Gorenjske.

Predsednik DI: Jože Zupančič