Poročilo predsednika ZDIS - februar 2013

01.02.2013 – 5. seja Strokovnega sveta ZDIS

Na začetku 5. seje Strokovnega sveta pri ZDIS smo se z minuto molka poklonili članu strokovnega sveta ZDIS Dušanu Zapušku. Čestitali smo mag. Cvetu Uršiču, da je ponovno prevzel vodenje Direktorata za invalide in si zaželeli dobrega sodelovanja z direktoratom. Analizo invalidiziranja po novi zakonodaji ZPIZ-2 sta nam predstavila predstavnika ZPIZ, Boris Gačnik in mag. Dejan Premik. Pobude strokovnega sveta ZDIS bomo posredovali na MDDSZ, da se ustanovi medresorska delovna skupina in da se pripravi novela o invalidskem zavarovanju. Darko Kastelic (ZPIZ) je povedal, da komisija MDDSZ za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi še deluje in da so v lanskem letu rešili 675 vlog, od skupno 880 vlog.

 

13.02.2013 – 11 .seja Odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide

Na 11. seji Odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je bil v obravnavi novi zakon o delovnih razmerjih, na katerega je ZDIS podala 3 amandmaje. Vse tri amandmaje je odbor potrdil, seveda v drugačni obliki. Predlog amandmajev ZDIS: 

  • 31. člen, 4. odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Delavec s statusom delovnega invalida, kateremu so z dokončno odločbo priznane pravice iz invalidskega zavarovanja, je dolžan začasno opravljati drugo ustrezno delo v skladu s prejšnjim odstavkom le ob predhodnem pisnem mnenju pooblaščenega zdravnika delodajalca, da je takšno delo zanj ustrezno.«

Dosedanji 4. odstavek postane 5. odstavek in se spremeni tako, da se: beseda »prejšnjim« se nadomesti z besedo »tretjim«.

Obrazložitev:

Delo je delavec dolžan opravljati v času in na kraju, kot se je dogovoril z delodajalcem v pogodbi o zaposlitvi, delodajalec pa ne more enostransko spreminjati vrste dela, ki ga opravlja delavec po pogodbi. Temeljna obveznost delavca se z novim zakonom sicer ne bi spreminjala, vendar predlog novega zakona v 31. členu dopušča začasno opravljanje drugega ustreznega dela v primeru začasnega povečanega obsega dela na drugem delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, ki ga delavec opravlja, začasnega zmanjšanja obsega dela na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, ki ga delavec opravlja in v primeru nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Obenem so s predlogom zakona določeni naslednji pogoji - ustreznost dela, časovna omejitev v trajanju največ tri mesece in ohranitev plače, če je to za delavca ugodneje.

Zakonsko besedilo 31. člena sicer določa, da mora biti delo na katerega je delavec začasno razporejen ustrezno delo. Vendar se kljub temu na tem mestu poraja vprašanje ali ne bo prihajalo do zlorab pravice, da delodajalec delavcu sme naložiti drugo delo, za katerega nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi in kaj natančno je ustrezno delo. Zlasti težavna zna biti tovrstna začasna prerazporeditev za delovne invalide, ki imajo priznane omejitve pri delu in ne morejo opravljati vseh del. Delavci s statusom delovnega invalida imajo zmanjšano delovno zmožnost zaradi neugodnega zdravstvenega stanja v povezavi z obremenitvami na delovnem mestu na katero so razporejeni. Za delovnega invalida je ključnega pomena, da so obremenitve na delovnem mestu skladne z njegovo preostalo delovno zmožnostjo, drugače obstaja nevarnost poslabšanja zdravstvenega stanja. Za podajo ocene o tem ali je neko delovno mesto za invalida ustrezno, je skladno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pristojna invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj gre za vprašanje na katerega je moč odgovoriti le z medicinskega stališča. Tako je jasno, da delodajalec ne more sam odločiti katero delovno mesto je za invalida ustrezno. Ker pa je pričujoči člen namenjen začasni razporeditvi iz razlogov, ki zahtevajo hitro prilagoditev delovnega procesa in razporeditev delavcev v najkrajšem možnem roku, bi bilo od delodajalca nerazumno zahtevati, da pred razporeditvijo pridobi mnenje invalidske komisije, saj so tovrstni postopki predolgi. Ker pa je za oceno ustreznosti delovnega mesta nujno potrebno medicinsko znanje je najustreznejša rešitev, da pisno mnenje poda pooblaščeni zdravnik delodajalca, po predhodnem pregledu invalida.

  • 90. člen, 1. alineja prvega odstavka se spremeni tako, da se glasi:

» - prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca ter nezmožnost delodajalca, da ponudi novo, ustrezno pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki postane nezmožen za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti, ki mu je priznana z izvršljivo odločbo, v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov (v nadaljnjem besedilu: poslovni razlog).«

Besedilo 4. alineje prvega odstavka se črta.

Obrazložitev:

Zaradi širokega razpona zakonitih razlogov na katerih lahko delodajalec utemelji odpoved pogodbe o zaposlitvi, prihaja v praksi vse bolj pogosto do zlorabe te pravice oziroma možnosti delodajalca. Zato bi bilo smiselno združiti razlog nezmožnosti s poslovnim razlogom, saj gre de facto v obeh primerih za nezmožnost delodajalca ponuditi oziroma zagotavljati ustrezno zaposlitev.

Prvi odstavek 102. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št 109/06-UPB4, v nadaljevanju: ZPIZ-1), ki naj bi se po 428. členu Predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) uporabljal do ureditve v zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, določa, da lahko delodajalec zavarovancu, kateremu so z dokončno odločbo priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na območju Republike Slovenije, odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o delovnih razmerjih le v primeru, če mu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga utemeljeno ne more, skladno s 101. členom ZPIZ-1, zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega.

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – UPB2 in 87/11, v nadaljevanju: ZZRZI) prav tako v prvem odstavku 40. člena določa, da lahko delodajalec delovnemu invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti, če mu hkrati ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na drugem ustreznem delu, ki ustreza invalidovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti in delovni zmožnosti v skladu z ZZRZI ali s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem zagotovi, da mu drugi delodajalec ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na ustreznem delu pri njem. Le, če delodajalec delovnemu invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s prvim odstavkom 40. člena, lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi (o utemeljenosti poda mnenje komisija za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi).

Tudi v primeru, ko delavec ni zmožen opravljati delo pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti, je torej razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena nezmožnost delodajalca, da bi delovnemu invalidu, ponudil novo pogodbo o zaposlitvi po izvršljivi odločbi o pravicah iz invalidskega zavarovanja (pravica do premestitve, pravica dela s krajšim delovnim časom itd.), v skladu s 101. členom, ZPIZ-1 in 1. odstavkom 40. člena ZZRZI.

Glede razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi pa Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07- v nadaljevanju ZDR) v 1. odstavku 88. člena, kot tudi Predlog zakona o delovnih razmerjih, v 4. alineji 90. člena, naštevata kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, kar pa se pogosto, kljub 2. odstavku 116. člena (ki določa, da se v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu po 1. odstavku 116. člena, glede pravic delavcev, ki niso drugače urejene s posebnimi predpisi, uporabljajo določbe ZDR, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga) in 89. členu ZDR (91. člen predloga), ki invalidnost kot razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi našteva med neutemeljenimi razlogi, v praksi večkrat uporablja kot razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnost delavca, glede tega pa se, poleg navedenega, odpirajo tudi druga vprašanja in pogosto pojavljajo nejasnosti (npr. o pravici do odpravnine, o varstvu starejših delavcev). Zato bi bilo smiselno, da člen jasno določa, da gre za razlog na strani delodajalca in da gre dejansko za delodajalčevo nezmožnost ponuditi ustrezno delovno mesto delavcu s statusom delovnega invalida, kar pa je dejansko ekvivalentno poslovnemu razlogu.

  • 155. člen, za 5 odstavkom se doda 6. odstavek, ki se glasi:

»Zgornja meja trajanja letnega dopusta določena v prvem odstavku tega člena ne velja za invalide.«

Obrazložitev:

Letni dopust je pravica vsakega redno zaposlenega delavca in je namenjena rekreaciji delavca in regeneraciji njegovih delovnih zmožnosti za nadaljnje delo. Trajanje letnega dopusta velja za vsakega posameznega delavca individualno, odvisno od vrste konkretnih dejavnikov, kamor spadajo tudi okoliščine na strani delavca, kot je invalidnost. Predlog zakona v 154. členu ohranja pravico invalida do dodatnih dni letnega dopusta. Namen je jasen in povsem nedvoumen. Invalidi svoje delo opravljajo s povečanim naporom, saj je njihova delovna zmožnost zmanjšana. Za opravljanje dela je potrebno vložiti več truda in pri delu premagovati dodatne težave, delo pa jih praviloma bolj izčrpava, skladno s tem pa potrebujejo tudi več časa za regeneracijo. Zato je invalidu ta napor in dodatni trud potrebno kompenzirati in omogočiti, da si s podaljšanim dopustom obnovi moči za nadaljnje opravljanje svojega dela. Ne gre torej za noben privilegij, temveč za rešitev, ki bi ji v najširšem smislu našli podlago že v Ustavi (prvi odst. 52. čl.), ki je razdelana v ustrezni zakonodaji in ki je v interesu tako družbe (na primer za čim širšo vključitev invalidov v delovni proces), kakor tudi posameznika (na primer omogočiti posamezniku s statusom invalida, da si, kolikor je le mogoče, sam zagotavlja sredstva, potrebna za življenje). Če (daljši) dopust za invalide razumemo na ta način, je jasno, da zanje ne prihaja v poštev določitve zgornje meje dopusta. (podobno argumentacijo najdemo tudi v odklonilnem ločenem mnenju v odločbi ustavnega sodišča U-I-175/97).

 

14.02.2013 –11. seja Odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide

V nadaljevanju 11. seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, je bil v obravnavi novi zakon o urejanju trga dela, na katerega je ZDIS podala amandma in sicer:

  • v 2. odstavku predlaganega 15. člena, ki spreminja sedanji 50. člen, med prvi in drugi stavek doda besedilo:

»Če je izvajalec javnih del invalidska organizacija na državni ali lokalni ravni, je lahko brezposelna oseba - invalid vključena v javna dela največ tri leta. Zaradi stanja na trgu dela se lahko brezposelna oseba - invalid pri istem izvajalcu ponovno vključi še za tri leta.«

ZDIS je vložila amandma, ker so velik problem brezposelne osebe - invalidi, ki zaradi stanja na trgu dela izjemno težko najdejo ustrezno zaposlitev. Če se tem osebam omogoči vključitev v javna dela pri invalidskih organizacijah za daljše obdobje, se na ta način najprimerneje reši specifika zaposlovanja brezposelnih oseb – invalidov. S takšnimi projekti bi imeli preko javnih del zaposlenih več brezposelnih oseb in bi se število brezposelnih oseb zmanjšalo na državni in pa tudi na lokalni ravni.

Amandma ni bil sprejet.

 

20.02.2013 – Sestanek z županom Gornje Radgone glede poslovnih prostorov MDI Gornja Radgona

Udeležil sem se sestanka z županom občine Gornja Radgona, Antonom Kampušem in podžupanom, Vinkom Rousom. Sestanka se je udeležil tudi predsednik MDI Gornja Radgona, Branko Habjanič. Pogovorili smo se glede investicije društva in investicije občine v »Dom za ostarele v Gornji Radgoni«. Društvo ima v najemu poslovne prostore občine. Župan je povedal, da je bil pri stečajni upraviteljici na razgovoru glede obeh blokov, kjer bi naj bili poslovni prostori društva in doma ostarelih. Pogovarjal se je, da bi izvzeli iz stečajne mase prostore društva, ki deluje v javnem interesu, vendar ni pristala. Prvi narok glede prodaje blokov je že bil, vendar se ni prijavil nobeden kupec. Župan nam je povedal, da ima enega potencialnega kupca za oba bloka, ko jim bo cena padla, zato je potrebno počakati. Občina ima predkupno pravico. Če bo kupec kupil, sta se oba, župan in podžupan obvezala, da bosta pomagala društvu priti do poslovnih prostorov, ki so prilagojeni in dostopni za invalide.

 

21.02.2013 – ZDIS, Volilni zbor članov MDI Domžale

Na Zvezi so se oglasili predstavniki MDI Idrija – Cerkno, predsednik Feliks Poljanec, tajnica Rožica Leskovec,

podpredsednica in športni referent. Pogovorili smo se o delovanju društva, o izvajanju posebnih socialnih programih in o težavah s katerimi se društvo srečuje. Predsedniku DI se izteka štiriletni mandat in zaradi zdravstvenih težav ne želi podaljšati mandata še za štiri leta. Dogovorili smo se, da bodo izvedli volilni zbor društva, predsednik bo sprejel mandat za eno leto, nato ga bo zamenjala podpredsednica društva, do konca mandata. Pogovorili smo se tudi o finančno materialnem poslovanju društva. Imajo računovodski servis, ki jim vodi računovodstvo.

V popoldanskem času sem se udeležil zbora članov MDI Domžale. Volilni zbor članov je potekal po dnevnem redu. Zbora so se udeležili svetnica in predsednica DeSUS, Marija Pukl, podpredsednik DeSUS, Milan Tamše in svetnica in članica MDI Domžale, Vera Vojska. Podali in potrdili so vsa poročila. Vodstvo MDI Domžale je uspešno v izvajanju posebnih socialnih programov in društvenih programov. Uspešni so tudi na kulturnem in športnem področju. Zastavili so si bogat program dela društva za leto 2013. Izvedli so volitve. Volitve so bile javne. Predsednica društva je ostala Vida Perne. Na kratko sem nagovoril prisotne, zahvalil sem se vodstvu MDI in njihovim prostovoljcem za ogromno opravljenega dela v korist invalidov in jim zaželel še uspešno delo v naprej. Čestital sem novoizvoljeni predsednici in članom IO, članom častnega razsodišča in nadzornega odbora. Seznanil sem jih z obstoječo zakonodajo, delovanju FIHO in ZDIS, ki je v lanskem letu 100% sofinancirala delovanje in programe društva ter na koncu leta iz lastnih sredstev pomagala vsem društvom z dodatnimi sredstvi za preprečevanje in blaženje socialnih ter psihičnih stisk delovnih invalidov. Po končanem zboru članov je bil čas namenjen razgovorom prisotnih.

 

22.02.2013 – MDI Drava

Na povabilo MDI Drava, Radlje ob Dravi, sem se udeležil posveta, na katerem sem predstavil Evropsko strategijo o invalidnosti 2010 – 2020. Posveta so se udeležili predstavniki društva invalidov Biograd na morju in Gemeinde Gro3radl, s katerima MDI Drava sodeluje v projektu: »Vsakdanje življenje brez ovir – za socialno vključenost invalidov«. V imenu ZDIS sem pozdravil vse sodelujoče, jim zaželel prijetno bivanje v Radljah ob Dravi in jim zaželel, da bi čim več informacij s posveta prenesli v svoje okolje.

 

23.02.2013– MDI Drava Radlje ob Dravi

MDI Drava Radlje ob Dravi sodeluje z društvi invalidov Biograd na morju in Gemeinde Gro3radl v projektu: »Vsakdanje življenje brez ovir – za socialno vključenost invalidov«. Povabili so me, da jim predstavim izvajanje konvencije o pravicah invalidov v Sloveniji. V diskusijo so bili povabljeni predsedniki vseh treh društev, ki sodelujejo v projektu. Predstavili so problematiko, ki predstavlja veliko oviro pri izvajanju konvencije o pravicah invalidov. V imenu ZDIS sem pozdravil vse sodelujoče in jim želel prijetno bivanje v Radljah in da bi čim več informacij prenesli v svoje okolje.

 

28.02.2013 – Zbor članov MDI Ptuj

Udeležil sem se zbora članov MDI Ptuj. Zbor članov je potekal po predloženem dnevnem redu. Podali so poročila za leto 2012 (poročilo o delu društva, poročilo o izvedenih posebnih socialnih programih, poročilo o delu komisije za šport in rekreacijo, finančno poročilo, poročilo nadzornega odbora in poročilo častnega razsodišča).

MDI Ptuj je zelo aktivno na področju posebnih socialnih programov - v letu 2012 so izvedli vse planirane aktivnosti. Zastavili so si bogat program dela društva za leto 2013. Na kratko sem nagovoril prisotne, zahvalil sem se vodstvu MDI in njihovim prostovoljcem za dosežene rezultate in za pridobitev listine »Občina po meri invalidov«. Po končanem zboru članov je bil čas namenjen medsebojnemu druženju prisotnih.