Usposabljanje "Okrepitev mreže aktivov delovnih invalidov" - Zreče

Zreče, 9. - 10. december 2011

Zveza delovnih invalidov Slovenije je v Termah Zreče v dneh od 9. - 10.12.2011 izvedla usposabljanje ''Okrepitev mreže aktivov delovnih invalidov'' za vodje aktivov in namestnike aktivov delovnih invalidov pri DI oz. podjetjih, skupaj 38 udeležencev.

Strokovna predavanja so izvedli mag. Andrejka Fatur - Videtič ''Invalid kot nosilec aktivnosti v svojem družbenem okolju'' in Marja Strojin: ''Osebna odločitev invalida, da postane nosilec aktivnosti v svojem družbenem okolju''. Izvedene so bile fokusne skupine in predstavitev primera dobre prakse MDI Litija in Šmartno pri Litiji. Primer dobre prakse je predstavila Tina Cirar, uvod je prispeval Miro Vidic, predsednik MDI Litija in Šmartno pri Litiji.

Udeleženci so aktivno sodelovali v razpravah in medsebojno izmenjali svoje izkušnje.

Ogled galerije slik

 

SILVESTRSKI UTRINKI

Zakaj se ljudje združujemo v skupine,
le zakaj hudiča vsak od nas od doma rine.
Da poizkuša združit v male se skupine,
pa ob prihodu Tatjanci oddaš svoj podpis,
in počutiš se svoboden – srečen, skratka si kot ris. 

Ampak tema prva se začne – saj,
aktivnost v družbenem okolju za nosilce
vsega – dobro je,
ko se vsak od nas na vrh prerine,
a ko vidiš to prevlado – te kar mine,
pa kaj – saj tudi to so primeri dobre prakse-
ko združiš v male se skupine,
ko ura hitro se odvije in do večerje
v mrazu – s kozarčkom v roki,
pod kovtrom čas nam mine ???? 

Pa zvečer, ko svečke se prižgejo,
ko misli iz spomina grejo, ko misliš,
čakaš, se nalahno zavrtiš, ob kakšni igri –
kaj malega dobiš, a vsem nam ni dano,
biti v mali tej skupini, saj slabost ne mine, niti
plesat ne pusti, samo en klic, pa pride mož in
adijo v nove dni. 

A nekaj nas je le ostalo,
si v krogu je oporo dalo,
saj ko se » Silvestrski poljub » zapoje,
so misli čisto puhle moje,
» pa Za prijatelje si je treba čas vzet »,
a vem, da te prijatelje ti hoče kruta noč vzet,
ko ura tista pozna ti odbije,
ko v prazno posteljo zraven tebe svetla - a žalostna le lunca sije. 

Ampak ko zbudiš se v beli dan,
ki je podoben tistemu doma,
kot po navadi omotičen vstaneš,
pa v roke od včeraj spomin vzameš,
ko masko neko čudno snameš,
te v predavanje ki Marja ga izvaja – urca že tišči,
a vseeno, tisti sinočnji » Silvestrski« še v ušezih odzvanja,
a, ti le pojdi v tisti stari sivi dan,
ki ne bo nikoli dokončan,
saj Novo leto je že tu, a vse ostaja le v snu. 

D.K.