DI Kranjska Gora: Srečanje članov DI in policistov Policijske postaje Kranjska Gora

Kaj nam sporoča beseda »Varnost” ?

Ob vprašanjih glede zagotavljanja varnosti pri ljudeh, pri varovanju premoženja, varovanju narave, varovanju svobode, varovanju človekovih pravic… , je bilo prelitega na milijone litrov črnila ter žal v enakih ali še večjih količinah tudi človeške krvi.

Mlademu človeku daje že status mladosti občutek varnosti, zato še ne more podoživljati nekih sprotnih oblik, v katerih bi čutil kakršnokoli nevarnost. Kasneje, ko nastopi službo, mu daje občutek varnosti njegova kariera. Običajno in naravno je, da si človek v tej dobi ustvari še družino, ki je zopet nekakšen faktor varnosti. Zgradi si še svoje družinsko gnezdece, katero zopet prinese občutek dodatne varnosti. Skratka v takem napredovanju stanja postanemo nekako neodvisni, ja ampak to je samo varljiv občutek.

No, če ne prej pa v nekem trenutku nastopi svoj pohod v naslovu zapisana beseda VARNOST, katera pa ima tudi svoje podvrste. Popolna samozavest in vase zaverovanost, samozadostnost pa človeku odvzame vsako človeško kritičnost, ker mu ponudi nerealno sliko v sto % varnosti. Če pa se človek zadovolji s povprečjem, nastopijo varljive okoliščine. Življenje ni tako enostavno in preprosto, da bi ga zapolnili s povprečjem.

V zgodovini človeškega rodu ni bila varnost še nikoli na tako kritični točki, kot je danes. Zato so današnji časi posebno nevarni, saj se kot po tekočem traku pojavljajo nove in nove nevarnosti. Kljub visoki stopnji avtomatizacije je človeški dejavnik pri vodenju življenja še vedno eden najpomembnejših členov.

Ko v življenju nastopi čas popolnega zavedanja samega sebe in ko človek popolnoma dozori, se običajno zavemo svoje krhkosti. Kdor se resnično in dovolj zgodaj zaveda sebe, ve da je nihče, ter se zave, da za svojo varnost lahko naredi največ samo on sam.

V našem društvu, Društvu invalidov Kranjska Gora, smo pri tej temi varnost posameznika zelo pozorni. Izkušnje nas učijo, da je v okolici in času, ki se pretaka skozi naše življenje veliko prežečih nevarnosti.

Samo z naštevanjem le teh nevarnosti, katere prežijo na posameznika, bi verjetno zavajali naše članstvo. Zato smo se vodstvu društva dogovorili, da poiščemo pomoč pri stroki, ja stroki, ki ve, kaj je nevarnost, katera ve, kaj je varnost, kako se jo da zagotavljati. Veliko je teh institucij, ki se nudijo, ampak le za velik denar, a samo ena je verodostojna, profesionalna, z veliko izkušnjami in, kar je najbolj važno, vedno pripravljena nuditi pomoč brez vprašanja, kdo bo plačal delo? To je naša Policija, Policija pisana z veliko začetnico.

V naših krajih ni policista, ki bi bil neprijazen, neprofesionalen, do človeka, do domačina, do popotnika ali turista. Vse enako obravnavajo, tudi v primerih, ko je nagovorjeni s strani policista, le ta nesramen ali celo napadalen. Skratka naša Kranjskogorska policija se zaveda, da njihovo delo ni odvisno od izrečenih kazni, ampak od varnega počutja turistov, popotnikov in domačinov.

Ob različnih srečanjih članstva, smo se člani večkrat pogovarjali, kako se počutimo doma, na sprehodu, na obisku prijateljev, v prometu na cesti, pri dvigu denarja na bankah ali bankomatih in še mnogo drugih vprašanj.

Največkrat je bil odgovor, ja je kar varno. Dober odgovor, ni pa bil odgovor, kot iz topa ustreljen vedno je dopuščal malo dvoma. No na osnovi te dvomljivosti smo se dogovorili s postajo kranjskogorske policije za neke vrste predavanje, z veliko praktičnih odgovorov.

Ta dan je nastopil 27. oktobra 2011, ko so nas policisti pozvali za popoldanski čas v goste. Naša gostitelja sta bila policista Roland in Jure, oba z veliko izkušnjami na področju policijskega dela, posebno na področju pri delu z občani.

Po prihodu nas 21 članov je sledilo prvo presenečenje, profesionalen pristop, prijaznost. Verjetno vsi poznate občutek, ki človeka preveva ob srečanju s policistom, posebno je to če te obišče policija na domu, skozi možgane sinejo vprašanja, kaj je z našimi bližnjimi, kaj sem ga polomil in slična ne izrečena vprašanja. No tega občutka danes ni imel nihče, lahko pa mirne vesti zapišem, da je bil vtis in občutek, kot da smo na obisku pri dobrih prijateljih. Najprej so se vsi policisti predstavili, opisali, kaj bomo danes doživeli, videli.

Prvo je bil ogled avtomobilov, katere uporabljajo pri svojem delu, izravnalne enote policije, prometna policija , policist pri delu z občani. Neverjetno, kaj vse in kakšne naprave vsebujejo ti avtomobili, so potujoče pisarne, vse mogoči laboratoriji, majhne TV hiše, spremljajoči policisti v teh avtomobilih pa strokovnjaki, da jim težko najdeš primerjavo. Tisto, da je samo en vic o policistih, vse drugo pa čista resnica, je debela laž.

Naslednja predstavitev je bila, test, kako se človek obnaša v stanju alkoholiziranosti. Najprej je sledil teoretični opis, nato pa še praktični del, brez pitja alkohola samo z orodji, ki pri človeku povzročijo občutek različnih stopenj alkoholiziranosti. To so posebna in različna očala, ki ponazarjajo stanje pijanosti. Kljub treznosti prisotnih ni bilo junaka, ki bi test lahko obrnil v svojo korist.

Naslednje je bilo videnje voznika, kako zazna pešca v temi ob robu cestišča s kresničko in brez kresničke. To verjetno poznamo vsi, ko pa ti policist vse to pokaže in ponazori z različnimi primeri, gledaš na stvar popolnoma iz drugega zornega kota.

Že smo pri predzadnjem delu, ko nam pokažejo opremo policistov za razne vrste intervencij, pa orožje, katerega policija uporablja pri svojem delu.

Naslednje in zadnje dejanje je bilo srečanje in pogovor s policistoma. Odgovarjala sta na naša vprašanja. Največ vprašanj je bilo iz naslova o delu policista, potem kaj naj občan stori ob raznih prilikah v prometu, kaj predvideva nova prometna Zakonodaja in še in še. Čas, katerega nam je namenila policija smo krepko presegli. Pred odhodom so nas opremili še z brošurami, ki govorijo, kako ukrepati, da bo naša varnost na vseh mogočih področjih najbolj učinkovita, opremili pa so nas z odbojnimi trakovi, s priporočilom, da jih uporabljamo v praksi, kajti v omari nam nič ne pomagajo.

In če zapišem še sklep o doživetem. Vsak državljan bi se moral seznaniti z življenjem in delom policista ter policije na sploh. S tem bi rešili marsikateri nesporazum, avtomatično odpravili veliko kršitev v prometu. Skratka naša varnost bi pridobila na količini in kakovosti.

Še skupinska ugotovitev udeležencev. Do včeraj smo cenili delo policije, od včeraj pa delo teh ljudi cenimo in spoštujemo. Prepričan sem, da bo sleherni med nami vedno pomislil, da policija ne omejuje ampak varuje.

Na koncu naj se vsem, ki so nam omogočili to izkušnjo iskreno zahvalim, posebno pa policistoma Rolandu in Juretu. Vam dragi bralec pa prišepnem skušajte tudi vi doživeti tako izkušnjo in dodajam lep pozdrav iz Zgornjesavske doline.

Predsednik DI
Jože Zupančič