Brigita Gyergyek, MDI Murska Sobota: Iz zbirke pesmi
Nasmeh
Čeprav si reven,
z nasmehom si bogat.
Čeprav bogat si,
brez nasmeha reven si.
Če komu pokloniš nasmeh,
v tebi vidi lepega človeka,
ki zna polepšati drugim in sebi
svetle dneve.
Z nasmehom se začne življenje,
ko na svet priveka drobno bitje in
konča s smrtjo se, ko umirajočemu
s stiskom roke podariš v slovo
nasmeh miru.
Tebi, Mura
Na tvojem obrežju stojim in
gledam te kako počasi valoviš
mi poješ lepo pesem,
pesem o dobrih ljudeh.
Oh, kako skrivnostno lepa si,
oh, kako mogočna si,
ko v sončnem siju ti
zablesti se vodna gladina.
Med krošnjami dreves
mi veter šepeta,
da ob tebi je moj dom,
kjer srečna bom vse dni.
Zakaj nisem srečna,
zakaj sivi so moji dnevi,
sprašujem tvoje valove,
ko mimo mene hite.
Preizkusni kamen
Večerni zvon mi milo poje pesem,
da dan se spet poslovil je.
Od bolečine me v prsih stiska,
ker zame noč bo svetla.
Lepe sanje niso več moje sanje,
le grenkoba in žalost v meni rasteta.
V slepi ulici tavam in iščem pot rešitve,
iščem resnico, ki pred mano je prikrita.
Ne smem obupati, ne smem zlomiti se,
čeprav preizkusni kamen melje me.
Odhajaš
Kam greš, prijatelj moj?
Kam se ti tako mudi?
Malo še postoj, prijatelj moj,
ne zapuščaj me!
Pogrešam tvoj nasmeh,
ki me je kakor sončni žarek grel.
Pogrešam tvoje besede,
ki so me tolažile.
Samo še nocoj, prijatelj moj,
ostani z menoj!
Grenko spoznanje
Nocoj ostala sama sem,
čisto sama,
brez tvoje topline.
Zaman hrepenela sem po tebi,
zato nehala sem sanjati o tebi.
Po mnogih letih je v mojem srcu
zopet vzplamtel ogenj ljubezni,
ki si ga pogasil,
ga neusmiljeno zadušil in poteptal.
Nič za to, če ne maraš me,
če ne ljubiš me.
Nekoč me boš iskal,
me ob sebi boš želel,
takrat le sanjal boš o meni.
Črni vran
Na ravnem polju
drobne snežinke
tkejo belo odejo
po kateri črni vran
se sprehaja.
Za seboj pušča
komaj vidne stopinje in
kakor senca krivde
povsod me zalezuje.