DI Grosuplje: Letovanje invalidov

Že nekaj let zapovrstjo konec poletja delovni invalidi občin Grosupljega, Ivančne Gorice in Dobrepolja obiščemo Mali Lošinj. Tako je bilo tudi letos.

V soboto, 3. septembra smo se že ob 4,30 uri zbrali na avtobusni postaji v Grosupljem. Skoraj poln avtobus dobro razpoloženih članov društva in njihovih svojcev je krenil proti Dobrepolju. Tam so se vkrcali še člani Dobrepolja, katere smo zaradi njihove dobre volje krstili kar za Dobrovoljce.

Napovedoval se je zopet lep dan in res, že ko smo se iz Delnic spuščali proti morju, je posijalo sonce. Čez Krk smo hitro prispeli do trajektne luke Valbiska, kjer smo ob dobri kavi in vdihavanju morskega zraka počakali na trajekt proti Meragu na Cresu. Še nekaj kilometrov in prišli smo v Osor, kjer dvižni most povezuje otoka Cres in Mali Lošinj. Potem pa še malo, in prispeli smo na cilj.

Na parkirišču so nas že pričakali invalidi iz Ribnice, ki so letovali teden pred nami in so se domov vračali z istim avtobusom, s katerim smo prispeli mi. Hotel Alhambra, v katerem so nas namestili je stara avstroogrska vila, ki ima svoj čar. Opremljena je malo v turškem stilu, lepo vzdrževana, sobe ene s kopalnico, druge brez, ene z balkoni, druge brez so bile vsak dan dobro očiščene. Hrana v hotelu je bila samopostrežna, na nivoju hotela s 4-5 zvezdicami. Prijazno osebje nas je res razvajalo.

Vsako jutro se je nekaj najbolj pridnih podalo na jutranji sprehod. Sledil je dober in bogat samopostrežni zajtrk, nato pa so eni že odhiteli na plažo, drugi na sprehod. Naša predsednica nam je organizirala celodnevni izlet z ladjico na otok Susak. Ta otok je sestavljen iz same mivke, naselje ima še 700 hiš, od tega je 200 objektov v lasti Slovencev. Stalnih prebivalcev pa je tudi samo še 200. Pred drugo vojno je otok Susak s 4000 prebivalci cvetel po zaslugi ribolova in vinske trte. Po vojni pa so otočani padli v nemilost, ker so bili baje preveč naklonjeni Italijanom, zato so se izselili, večina v Italijo, nekaj pa tudi v Ameriko. Sedaj pa se domačini, kolikor jih še je, ukvarjajo s prodajo mivke, ki jo z ladjo vozijo na ostale otoke. Trta, ki je tam uspevala je preminila in otok je poraščen s trsjem.

Dnevi so nam kar prehitro minevali ob sončenju, plavanju, sprehodih, nabiranju žajblja in lovorja ter druženju. In tako je prišla tudi sobota, ko je bilo našega 7 dnevnega počitnikovanja konec. Avtobus, ki nas je prišel iskat, nas je po isti poti varno pripeljal v Grosuplje. Za konec smo sklenili, da se prihodnje leto spet vrnemo na Mali Lošinj, kjer bomo v septembru ponovno uživali v vseh čarih morja.

Nejka Miklič, članica Društva invalidov