DI Hrastnik: Piknik s kopanjem

Glede na to, da je zaradi premajhnega števila prijav odpadel junijski društveni piknik, je Društvo invalidov Hrastnik (DI Hrastnik) poskusilo še z organizacijo piknika s kopanjem. Tokrat je bilo prijav celo več kot smo pričakovali in tako smo poleg avtobusa, napolnili še kombi, tako da res nihče ni ostal doma.

V četrtek, 4. avgusta smo se tako zbrali na avtobusnih postajah in se najprej odpeljali proti termam Ptuj. Vreme je bilo turobno in žalostno, pričakovali smo deževni dan.

Ko smo prišli v terme, je bilo še kar precej hladno, zato smo se odločili za kopanje v notranjem bazenu. Še dobro, da smo ob 9. uri že plavali, kajti do 11.30 ure, ko smo pričeli zapuščati bazen, je bila že takšna gneča, da se skoraj nismo več mogli spoznavati med seboj. Torej, pravilo rana ura - zlata ura, drži.

Po kopanju smo bili že malce utrujeni, saj so nekateri med nami veliko plavali, drugi pa spet bolj klepetali. Vsak je pač počel tisto, kar mu je najbolj ustrezalo. Tako je bil med nami tudi Tonček, sicer gospod z letnico 1944, ki je zbral pogum in se prvič spustil po velikem toboganu. Oh, kako je bil srečen, da mu je uspelo! Potem kar ni mogel prenehati s tem junaškim podvigom. Vsi skupaj smo se kot otroci veselili njegovega uspeha.

Malo pred 12. uro smo popili še kakšno pivo oz. se okrepčali s pozno z jutranjo kavico, nato pa nas je pot že vodila naprej proti Vurbergu, natančneje na Krčevino, na turistično kmetijo Širca. Gospodar Marjan in njegova hči sta nas že čakala, kot da bi vedela, kako lačni in žejni prihajamo. Postregli so nam domač bograč, ki so ga servirali v krušnih skodelicah. To pa je bilo nekaj zanimivega, saj smo na koncu te krušne skodelice tudi pojedli!

Malo smo še posedeli, poklepetali in popili, nekateri pa so se podali na ogled okolice. Na kmetiji smo lahko tudi nakupovali, kajti na voljo so nam bili suhomesnati izdelki, ki jih pripravlja domačin Marjan. Marjan nam je pripravil kar degustacijo, da smo bolje vedeli, kaj kupiti. Po besedah nakupovalcev sicer cene niso bile pretirane, pa saj, ko enkrat vidiš domače klobase, salame in zaseko, kar pozabiš na ceno - kupiš, plačaš in odideš.

Kaj kmalu nas je gostitelj postregel še z mesom na žaru, domačim kruhom in seveda prilogo k žaru. Med našo okusno malico pa je prispel še mlad harmonikar, ki je takoj zaigral in prvi plesalci so že bili na plesišču. Kar prehitro je mineval čas, toda že med potjo smo se dogovorili, da se domov vrnemo vsaj ob 19. uri. Tako smo še pred 17. uro naredili nekaj pravih „gasilskih fotografij” in se odpeljali proti domačem Hrastniku.

Po obrazih sodeč sem ugotavljala, da so bili udeleženci srečni in zadovoljni, kljub temu pa sem opravila še krajši pogovor z udeleženci. Prav vsi njihovi odgovori so že zapisani na spletni strani www.invalidi-hrastnik.si, lahko pa namignem, da so bili vsi udeleženci mnenja, naj se takšna kombinacija kopanja in piknika nadaljuje, kajti prav vsak lahko najde nekaj zase. Priznam, potihoma so bile izrečene tudi pripombe glede cene, toda v ceno 25 EUR je bil vključen prevoz, kopanje, malica in žar, pa seveda tudi glasba ni bila brezplačna. Osebno menim, da cena nikakor ni bila pretirana, če pa ima kdo kakšno boljšo varianto, naj nam le predlaga in s skupnimi močmi bomo izpeljali cenejši piknik s kopanjem.

Vsem udeležencem piknika s kopanjem se zahvaljujem za zaupanje v svojem imenu in tudi imenu DI Hrastnik.

Lepo vas pozdravljam,

organizatorka in vodja piknika s kopanjem Minka Rizvič 

Ogled galerije slik