DI Kranjska Gora: Kaj storiti, da bo potovanje po cesti življenja prijetno?

   Kaj je potovanje ? To je človekova potreba po sprostitvi in odkrivanju nekaj novega, še ne videnega. Potovanja so namenjena vsem, a le nekateri to vzamejo za svoj smisel življenja. Drugi potujejo, ker enostavno morajo. To terja od njih način življenja. Tretji potujemo, mednje sodim tudi sam, da razbijemo monotonost klišejskega upokojenskega življenja. Naša društvena potovanja ali kot jih običajno imenujemo izleti, so namenjeni predvsem spoznavanju naše male domovine, kulture bivanja in navad drugih krajev, kulinarike, in …. ter krepitvi in obnavljanju tako fizičnih, kot psihičnih sposobnosti posameznika.

     Človek se mora sam odločiti, kaj od življenja pričakuje in hoče. Resno se mora vprašati, kaj želiš početi v življenju. To pa ni tako enostavno. Ko človek spozna, da mora nekaj storiti zase, je običajno že prepozno, ker je takrat že zgrajena osebnost. Da prekinemo začarani krog življenja pa je nujno spremeniti slog življenja, zavreči zakoreninjene navade. Največjo neumnost življenju naredi človek, če živi za druge in se na koncu začne smiliti še samemu sebi. Pridobi še občutek, da se je cel svet zarotil proti njemu in da nikamor ne spada. Naučiti se je treba zaupati sebi in imeti rad sebe, kaj te briga kaj drugi mislijo, saj imajo vedno nekaj slabega zapovedati. To pa je napor, ki uspe samo vztrajnim in moralno trdnim osebam. Najti moramo stik s seboj. Kje začeti in kako začeti?

    Spremembo sloga življenja primerjam, kot če se pripravljaš, da boš spekel kolač. Prvo moraš imeti vse sestavine kolača, ga moraš znati zamesiti in kasneje speči. Sprememba zakoreninjenih navad zahteva ravno tako potrebno, da zbereš vse vrednote, potrebne za spremembo. Vedeti moraš, kaj želiš doseči, kaj hočeš spremeniti, da verjameš in si želiš doseči cilj. Pomembna sestavina je, da v sebi verjameš da zmoreš, da se trudiš in vztrajaš v spremembi, da staro navado zavržeš in prevzameš odgovornost do sebe, da je sprememba nujna. To je šele začetek spremembe, vse to moraš speči in dokončno sprejeti in po teh apostolatih živeti, šele takrat je sprejet novi slog življenja. Enako je s kolačem vse skupaj zamešane sestavine in oblikovane v kolač so nič, če jih ne postaviš v pečico in spečeš, šele takrat postanejo sestavine, kolač.

    Tu pa se pred nas postavi nova preizkušnja. Nov slog življenja pa ni samo nov način in tvoja navada. Spremeniti in zgraditi moraš nov odnos do drugih in se jim približati. Sam se odločiš, kakšen bo tvoj odnos do drugih. Ne pričakuj da se bodo tudi drugi spremenili in se ti sami približali. Če boš dober do drugih, bodo tudi drugi dobri do tebe. Bolj boš uporabljal razum hitreje boš prekinil začaran krog stare navade, kot železne srajce. Tako se ti možnosti, da stvari razrešiš, bistveno povečajo. V ušesih mi odmevajo naslednja vprašanja. Se je kdo že srečeval s čim podobnim? Kaj je odkril? Kdo zna reševati take zadeve?

    Marsikaj od zgoraj naštetih sprememb sem opazil pri naših članih društva, od kar smo aktivni z raznimi akcijami, namenjenim članstvu. Nekoč zapečkarji, danes zelo aktivni člani. Spremenila jih je akcija za akcijo, nove in nove aktivnosti, vedno korak po korak in stare navade, da večji del dneva presedimo in predremljemo pred TV ekranom so se spremenile. Tisti, ki se trudi narediti nekaj zase, se tudi srečuje z problemi, a jih hitreje uspe rešiti.

    Da omenim, danes imamo v DI stoti (100) izlet članstva v desetih letih mojega vodenja DI Kranjska Gora. Tu niso šteti izleti težkih invalidov, družabna srečanja doma v občini. Ravno tako ne štejem preko sto krajših ali daljših pohodov po naši dolini, kje so še predavanja v pomladnih in jesenskih mesecih, obiski na domu ali po domovih za starostnike, razne proslave in srečanja z društvi v zamejstvu, športne aktivnosti, plavanje kolesarjenje, smučanje, balinanje, kegljanje in še bi lahko našteval.

    Za stoti izlet smo si izbrali deželo vina in dobrih ljudi, Štajersko, izlet pa smo poimenovali, »Gremo na štajersko, gledat kaj delajo ljub….tri«. Zakaj ljubice tri, za nas so to: dobri in gostoljubni ljudje, lepa ohranjena narava in kulturna dediščina ter dobra domača kapljica, brez katere ni obiska Štajerske! Če dam prispodobo, kdor ne popije kozarca vina na Štajerskem je tako, kot bi jedel dobro juho brez soli.

    Zjutraj smo se 49 po številu povzpeli na skoraj »naš« avtobus z »našim« šoferjem, ki sta ravno tako stotič z nami in se mimo Kranja in Ljubljane zapeljali do Trojan, kjer je sledila jutranja kavica in obvezni, z veliko začetnico zapisani, Krof.

Pri srkanju kavice in hrustanju krofa smo se malo odpočili in nadaljevali po spodnji Savinjski dolini do Slovenske Bistrice, kjer smo zavili z moderne avtoceste proti Ptuju in naprej do cilja Ptujska Gora. Pripomniti velja, da je bil avtobus po objavi izleta in cilja v dobrih dveh urah zaseden do zadnjega sedeža, še več, kar nekaj članov smo morali zavrniti. Ta podatek še bolj potrjuje pravilnost izbranega cilja in ime izleta »o treh ljubicah«.

   Cerkev na Ptujski Gori popotniku na prvi pogled ne nudi veliko, ampak res samo na prvi pogled, Le kdor se zna vživeti v lepoto zgodovinske gradnje bo kmalu odkril množico zanimivih detaljev. Če ga še to ni prevzelo, ga čaka neverjetna notranjščina. Tu se verjetno vsak obiskovalec vpraša, kako so to v tistih časih zmogli. Seveda, če obisk cerkve ni namenjen samo sprostitvi psihe in pomiritvi duše.

  Po prispetju nas je osebje župnišča Ptujska Gora pričakalo z dobrodošlico, povabljeni smo bili v sprejemnico, kjer smo si ogledali kratek film o zgodovini, arhitekturi cerkve, katera se dve leti ponaša z imenom Bazilika. Papež Benedikt XVI. je ptujskogorsko cerkev za baziliko razglasil 8. decembra 2009 v Vatikanu, domača slovesna razglasitev pa je bila 16. maja 2010.

     Romarska Marijina cerkev stoji na razglednem hribu nad Ptujskim poljem. Pod platojem s cerkvijo je vaški trg in del ostankov protiturškega tabora. Vhodne stopnice tabora so okrašene z dekorativnimi baročnimi skulpturami. Kjer prednjači in izstopa sv. Florjan. Med kvalitetno gotsko kiparsko opremo izstopajo: slavna Marija Zavetnica s plaščem (1400) v glavnem oltarju,

     Cerkev so v letih 1398 – 1420 zgradili štajerski plemiči. Arhitektura cerkve okrašena s stopnjevanimi oporniki, freske in plastike s Ptujske gore so najkvalitetnejši vrh gotskega umetnostnega ustvarjanja pri nas. V tlorisu cerkev sestavljajo tri ladje, ki so zaključene z apsidami, ločujejo jih snopasti kamniti stebri. Obok srednje ladje je izdelan kitasto in se pred oltarnim prostorom zvezdasto zaključi, stranski ladji sta križno obokani. Gradnja cerkve je vezana na vplive praških stavbarskih delavnic.

  Že v davni preteklosti so znali ljudje oceniti, da naj ima vsak kraj nekaj od blišča zgodovine in ne kot danes ko se vse gradi samo v Ljubljani, kar pomeni, da za Ljubljanske veljake podeželje za Medvodami, Trojanami, Turjakom in Vrhniko ne obstaja. Sprašujem se, ali bodo zapufano Ljubljano reševali tudi sami Ljubljančani?

   Po končanem ogledu Bazilike in kraja smo se poslovili in se zapeljali v Loče, nekoč Loče pri Poljčanah na turistično kmetijo Lopan. Tu je nas osebje kmetije pričakalo kot kralje. Postregli so nas z aperitivom, sledilo je domače in z domačih dobrot pripravljeno kosilo, katerega smo zalili z že prej omenjeno domačo štajersko kapljico. Že med našim prihodom se je med vrati pojavil mladenič z raztegnjeno harmoniko in širokim nalezljivim nasmehom. Ja, tako smo začeli drugi del našega izleta, to je druženje prijateljev, znancev in prostovoljcev, ki jim ni nikoli žal storiti kaj za drugega. To znajo ceniti tudi zato, ker so tudi sami deležni prostovoljne podpore.

    Življenje pa je, kot kurja lojtra, »kratko in usrano«. V tej prispodobi, s poudarkom na kratko, je minilo popoldan namenjeno druženju. Še poslovili smo se od gostiteljev in že smo zavili na avtoban in do Trojan razmišljali kako hitro teče čas v družbi prijateljev. Na Trojanah ponovimo jutranji obisk, le da sedaj kupujemo zaloge krofov zase, za domače ali dobre sosede, ki nam varujejo dom, ko se mi potepamo daleč od doma.

   Dragi bralec, končati moram, čas me preganja. Kajti že naslednji četrtek imamo v Planici družabno srečanje vseh članov DI, pod imenom Piknik v Planici. Pridite in se nam pridružite.

Lepe poletne dni iz Gornjesavske doline vam pošilja,
 

Predsednik DI 
Jože Zupančič