DI Kranjska Gora: Invalidi, staranje, hoja in znojenje!
Na prvi pogled zelo zmeden naslov. Ne obupajte in kmalu bo vse jasno, zakaj taka zmeda na prvi pogled.
Invalid, kdo pa je to? To je oseba, ki ima trajno telesno okvaro, ki jo z medicinskim zdravljenjem ali rehabilitacijo ni mogoče odpraviti, naj pa bi bil »polnopravni« državljan z enakimi pravicami. (Za to zadnjo trditev nisem prepričan, če ni le samo na papirju.) Ko pa se tej okvari pridruži še staranje je pri tej osebi zaznati veliko več težav, kot pa je to normalno pri drugih zdravih ljudeh. Staranje ne prizanese nikomur. Neprijazno doleti tako moške kot ženske. Psihične spremembe, kot zmanjšanje motivacije in samozavesti. Žalost, depresija in tesnoba spadajo zraven.
No vrsti je že hoja. Študije znanstvenikov kažejo, da že 30 minut hoje na dan ter pet krat na teden zmanjša bolezni srca in ožilja, diabetes ali kap. Hoja vam blaži nekatere starostne bolezni, pomaga, da boste zvečer lažje zaspali. Nezanemarljiv stranski učinek hoje je tudi pozitiven vpliv na naše psihično stanje, saj treniranje v naravi in na svežem zraku pomaga pri sprostitvi in razbremenjevanju od vsakdanjega stresa. Pri hoji uporabimo veliko mišic, ki pritiskajo na kosti in jih tako utrjujemo. Zakaj bi bilo prelivanje znoja ob hoji v naravi za nas smiselno in koristno, čeprav se v starejših letih izloča manj znoja. Hoja je izmed vseh aktivnosti najbolj povezana z delovanjem srčno žilnega sistema. Za hojo pa ne potrebuješ nobenega orodja, razen po možnosti neokrnjeno naravo. S hojo v starosti je mogoče pomembno izboljšati kvaliteto življenja. Njeni učinki niso le na področju druženja, temveč s hojo dosežemo tudi pomembno izboljšanja delovanja našega organizma. Telesna aktivnost izboljša delovanje imunskega sistema, izboljša spomin in mnoge zdravstvene tegobe, kot je žalost, depresija in tesnoba, katere nedvomno spadajo zraven. Zato odločitev, biti aktiven ali ne, tudi v starosti, ne sme biti težka.
Tu pa nastopi le ena majhna težavica. Da to lahko dosežemo je potrebno spremeniti slog življenja, v zdrav slog življenja, z zdravo prehrano, redno telesno aktivnostjo.
V našem društvu smo se že pred leti zavezali, da bomo med članstvom skušali spreminjati slog življenja iz monotonega v aktivni način. Če poenostavim, več druženja, več aktivnosti na zraku s športom, hojo, smučanjem in tako dalje.
Danes je bilo za pohod po naravi skoraj idealno vreme, ni bilo ne prevroče, ne prehladno, le tu in tam je malo osvežilno zapihalo, pravi dan za dober uživaški pohod. Podali smo se na dobre tri ure dolgo pot. Premagali 203 m višinske razlike. In se dodobra oznojili.
Zbirno mesto smo si izbrali v središču vasi Gozd Martuljek ob bivši trgovini. Od tu smo se, sedemintrideset po številu, podali ob reki Savi v smeri Kranjske Gore. Po dveh km smo prispeli do ruševin nekdanjega zaselka Frtalj, katero je že petdeset let opuščeno naselje in ga je že prerasel gozd. Tu smo prispeli do križišča nekdanje poljske poti, ki je povezovala Srednji Vrh nad Martuljkom s Kranjsko Goro in turistično peš potjo Kranjska Gora Martuljek.
Na tem mestu se prične vzpon proti Srednjemu vrhu. Na tem delu poti, v dolžini slabega km, premagamo višinsko razliko 203 m, kar ni tako malo za dolžino enega km. Kako je šele trpela vprežna živina ko je vlekla v ta breg tovor, a o tem je bolje, da ne razmišljam. Nekoč povezovalna vaška pot med dvema vasema, je danes samo še turistična steza, katera pa turistu pokaže in nudi vse lepote Julijskih Alp posebno prečudovite skupine gora zbranih ob lepotcu Špiku. Na najvišji točki vasi, nad Smolejem, se odpre pogled proti vzhodu po dolini proti Jesenicam in proti zahodu tja do Višarij v Kanalski dolini. Prečudoviti pejsaži in neverjetna kulisa, katere človeška roka še ni pokvarila, poplačajo ves vloženi napor ob vzponu. Vsaka kapljica prelitega znoja s hojo je tisočkrat poplačana s temi prečudovitimi pogledi. Da tu ne omenjam še učinke na zdravje, na psiho in razpoloženje, kar sem omenjal v prvih odstavkih.
Po kratkem postanku in uživanju lepot narave, se podamo, po lepo speljani cesti nazaj proti Martuljku. Mogoče se bo kdo vprašal pa zakaj prav po cesti od toliko lepe narave? Ja res vprašanje na mestu! Več načinov ali stez vodi iz Martuljka v Srednji vrh ali obratno. Res pa je tudi, da za te steze potrebuješ dobro kondicijo in pa primerno opremo, vsega tega pa naša skupina danes nima, vsaj večina ne. Zato smo izbrali lažjo pot, če ravno ne najbolj prijetno. Tako svetujem vsem našim obiskovalcem, ne izivajte narave in svoje sreče.
Ko smo prispeli na naše izhodišče, smo se res preznojeni in utrujeni a zadovoljni ozirali na prehojeno pot. Ja ta odstavek pa lahko zaključim z naslovom. Skupina je sestavljena v celoti z invalidi, nihče ni brez vidne ali ne vidne okvare. Vsi smo že v tretjem življenjskem obdobju z znaki staranja. Vsi zbrani še vedno radi hodimo in zahajamo v naravo, da se dobro oznojimo in nadihamo s kisikom nasičenega zraka.
Ko se je vsa skupina zbrala smo se podali v gostilno Jožico in nadaljevali družabno srečanje starih prijateljev. Tem za pogovor nikoli ne zmanjka. Tudi veselih vicev in šal povedanih na vse možne načine je vedno dovolj na zalogi. Mogoče tudi zaradi tega, kjer smo v življenjskem obdobju, ko veliko več na dan pozabimo, kot slišimo novega, pa so zato vse novice vedno sveže in nove. Bo že nekaj tega držalo, če omenim, da smo družabni del podaljšali skoraj za dve poti, za kar moram priznati, da se je splačalo.
Toliko za danes. O novem pohodu iz Jasne v Tofov graben pod Špikom pa čez deset dni. Vsem lepe pozdrave z Zgornje Gorenjske.
Predsednik DI
Jože Zupančič