Mednarodni simpozij "Invalidi med 2004 in 2005"
Portorož, 15.-16. oktober - Zveza delovnih invalidov Slovenije, Inštitut RS za rehabilitacijo in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije so organizirali mednarodni simpozij z naslovom Invalidi med 2004 in 2005.Evropsko leto invalidov se je končalo, sprejete so bile spremembe ustave, dobili smo Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, pristojno ministrstvo je pripravilo strategijo »Dostopna Slovenija«. Vse to je bila priložnost in potreba, da smo se ponovno srečali invalidi, strokovnjaki in odgovorni v državni upravi in smo nadaljevali razmišljanja, ki smo jih začeli na lanskoletnem mednarodnem simpoziju tu v Portorožu.
Na simpoziju je bil prvi dan namenjen gostom iz tujine. Najprej smo slišali, kakšen je skandinavski pristop k celovitemu urejanju invalidske problematike v lokalnem okolju. V nadaljevanju pa so nam bili predstavljeni »evropski standardi kvalitete« v zaposlitveni/poklicni rehabilitaciji, ki so jih skupaj razvili priznani rehabilitacijski centri povezani v Evropsko platformo za rehabilitacijo.
Drugi dan simpozija so nam spregovorili domači strokovnjaki. Kritično so predstavili teme vezane na uresničevanje Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ter Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki bosta v polni meri zaživela z letom 2005.
Posebej so bila izpostavljena vprašanja, ki so vezana na prenehanje pogodbe o zaposlitvi invalidu in izvajanje zaposlitvene/poklicne rehabilitacije.
Sklepi, stališča in ugotovitve simpozija.
Projekt: Občina po meri invalidov
Zora Tomič, sodelavka Zveze delovnih invalidov Slovenije
Projekt »Občina po meri invalidov« se je izoblikoval iz prakse za prakso, v kateri so imeli in imajo pomembno vlogo društva invalidov in društveni delavci – invalidi, ki se vsakodnevno soočajo s potrebami in stiskami svojih članov. Za osebe z invalidnostjo kot celovite in enkratne osebnosti, z vsemi pravicami človeka in državljana, je prav lokalna skupnost tisti socialni prostor v katerem zadovoljujejo oziroma naj bi zadovoljevali večino svojih vsakdanjih potreb in interesov v sožitju z drugimi občani in z možnostjo da sooblikujejo skupno življenje v lokalni skupnosti. Projekt vsebuje celostni pristop k invalidu kot subjektu, v njegovem življenjskem in socialnem okolju ter uveljavlja invalida kot odgovorno osebnost v urejanju osebnih in družbenih zadev, tudi v lokalni skupnosti.
OBČINA PO MERI INVALIDOV JE OBČINA, KI JE PRIJAZNA DO VSEH OBČANOV. Občina mora v svojem delovanju v dobro vseh občanov upoštevati, da so med občani otroci, odraslimi in starejšimi osebami, tudi osebe z invalidnostjo. V tem smislu mora prepoznavati tudi svojo odgovornost.
Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov – izvajanje v letu 2005
Stanka Tutta, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
V letošnjem letu sprejeti zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov uzakonja celovit sistem ukrepov za ustvarjanje in krepitev možnosti za enakovredno zaposlovanje invalidov. Zakon ne zahteva le uvedbe kvotnega sistema kot obveznega zaposlovanja invalidov, ampak gradi na doseganju ravnotežja med zaposlovanjem in socialno zaščito in nagovarja delodajalce k ukvarjanju z invalidnostjo in zaposlovanjem invalidov. Zato je v prvem letu po njegovem sprejemu, ko se pripravljajo podzakonski akti, ki bodo šele v celoti omogočali njegovo implementacijo, zaradi sprejema zakona pričakovati predvsem premike, spremembe v razumevanju in odnosu delodajalcev do zaposlovanja invalidov. To pa je pravzaprav nujni predpogoj za doseganje socialne kohezije, ki si jo je kot cilj na področju zaposlovanja do leta 2010 z lizbonsko strategijo zastavila tudi Evropska unija.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu – strokovne in pravne dileme
Mag. Andrejka Fatur – Videtič, Inštitut RS za rehabilitacijo
1. Odpoved o zaposlitvi bi morala upoštevati oceno delovne zmožnosti in oceno poslovnih razlogov delodajalca..
2. Ocena delovne zmožnosti obsega:
- Oceno varnega izvajanja dela
- Oceno pričakovane učinkovitosti
- Oceno trajnosti delovne učinkovitosti
- Oceno potrebnih prilagoditev dela delavcu
- Oceno potrebnega prilagajanja delavca delu
3. Ocena delovne zmožnosti upošteva:
- Določen obseg podatkov na nivoju delavca (invalida)
- Določen obseg podatkov na nivoju dela (kaj, kako, s čim, kje in kdaj dela, standardi?).
Miran Kalčič, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
1. Pomemben del varstva invalidov, ki da ureja ZDR, je tudi posebno varstvo delovnih invalidov in invalidov, ki tega statusa nimajo, pri čemer je posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi oblika njihovega varstva oziroma njihovega posebej varovanega delovno pravnega položaja.
2. Odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja trajen delodajalčev poseg v delovno pravni in socialni status invalida, zaradi česar so delovni invalidi, in invalidi, ki tega statusa nimajo, imajo pa status po ZZRZI, posebej varovani pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, to pa zaradi tega, ker so v pogodbenem delovnem času šibkejša kategorija zaposlenih.
3. Pomembno je, da je ZPIZ-1-UPB2 jasno razmejil dolžnost delodajalca v zvezi z zagotovitvijo pravic delovnega invalida, od možnosti, ki jo ima v utemeljenih primerih delodajalec v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi.
4. Začetek uporabe pravnih podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi delovnemu invalidu brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi mora biti podprt z uvedbo kvotnega sistema (Uredba iz tretjega odstavka 62. čl. ZZRZI) in izdajo pravilnika, s katerim bo minister, pristojen za delo, določil komisijo, ki bo ugotavljala podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi delovnemu invalidu brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi. Brez uvedenega kvotnega sistema in natančno določenega položaja komisije za ugotavljanje podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi, se določbe 102. do 105. člena ZPIZ-1-UPB2 v zvezi s prvim in drugim odstavkom 116. člena ZDR ne morejo začeti uporabljati.
5. Pravilnik iz prejšnje točke mora poleg tega, da bo določil komisijo iz 103. člena ZPIZ-1-UPB2, urediti tudi minimum obvezne delodajalčeve dokumentacije, s katero bo dokazoval utemeljenost podlag za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delovnemu invalidu, poleg tega pa tudi vsaj okvirno kriterije, ki jih bo pri svojem delu uporabljala komisija, saj odločanje ne sme biti v celoti prepuščeno zgolj diskreciji komisije.
6. Samo na opisan način je možno, da se s 1. 1. 2005 začnejo uporabljati določbe 102. do 105. člena ZPIZ-1-UPB2 v zvezi z prvim odstavkom 116. člena ZDR.
-----
Pozdravni nagovor predsednice FIMITIC-a, ge. Marije Štiglic
Spoštovani!
Osebno in v imenu Odbora Mednarodne zveze invalidov dela in civilnih invalidov (FIMITIC) vas želim pozdraviti od priliki mednarodnega simpozija o invalidih v lokalni skupnosti in zaposlovanju v letih 2004-2005, ki bo organiziran v Portorožu od 15. do 16. oktobra 2004, v sodelovanju Inštituta za rehabilitacijo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zveze delovnih invalidov Slovenije.
Prisrčno se vam zahvaljujem za povabilo na simpozij v Portorožu. Žal se tega pomembnega srečanja ne bom mogla udeležiti zaradi že prej prevzetih obveznosti.
Tema vašega simpozija je za FIMITIC in njene člane zelo zanimiva ter je temeljna ne samo za kategorije invalidnih oseb temveč tudi za celoten splet socialne politike.
Prispevek in izkušnje ZDIS ter vaših partnerjev so bili učinkoviti na nacionalni in mednarodni ravni, vaš bližnji simpozij je eden v širokem nizu mnogih skupnih prireditev, ki so se vrstile v preteklih letih. Prepričana sem, da je zlasti skupno projektno delo, ki je od leta 1998 organizirano v mestni občini Ljubljana s pomočjo FIMITIC, Evropske komisije, Evropskega parlamenta, drugih evropskih in mednarodnih ustanov ter nevladnih organizacij, obrodilo boljše razumevanje, novo orodje za spremljanje in izboljšanje položaja invalidov ter vplivalo na proces odločanja v Sloveniji.
Z željo, da bi se portoroški simpozij uspešno odvijal,
Vas prisrčno pozdravljam,
Marija-Lidija Štiglic
Predsednica
-----
Pozdravni nagovor na simpoziju ZDIS, Portorož, 15.-16. 10. 2004
Gospe in gospodje, spoštovane udeleženke in udeleženci mednarodnega simpozija!
Veseli me, da vas lahko pozdravim v imenu Zveze delovnih invalidov Slovenije, ki je skupaj z Inštitutom Republike Slovenije za rehabilitacijo in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije organizator tega simpozija.
Pozdrave namenjam našim dragim prijateljem iz sorodnih invalidskih organizacij Hrvaške, spoštovanim predavateljem iz tujine in domovine, toplo dobrodošlico pa izrekam vam, drage članice in člani, ki ste se kot predstavniki Aktivov delovnih invalidov v gospodarskih družbah in naših društev, kot iskalci zaposlitve, odločili sodelovati na tem srečanju.
V posebno zadovoljstvo pa mi je, da lahko v naši sredi pozdravim gospoda dr. Vlada Dimovskega, ministra za delo, družino in socialne zadeve RS.
V Zvezi delovnih invalidov Slovenije smo trdno odločeni, da v okviru, ki nam ga omogoča civilna družba, z več kot 50000 člani v 69. društvih, dosežemo cilje, ki so opredeljeni v Standardnih pravilih za izenačevanje možnosti invalidov in številnih drugih deklaracijah, ki na področju invalidskega varstva govorijo o zaposlovanju invalidov.
Opozoriti velja, da smo v Sloveniji sprejeli zaokroženo vrsto zakonov ki regulirajo zaposlovanje invalidov v novem družbenem sistemu, kar preoblikuje položaj delovnih invalidov v subjekte lastne odgovornosti v kontekstu tržnega koncepta, ki je prevladujoč model moderne družbe.
Vse to nas v naši Zvezi prepričuje, da ne moremo biti le pasivni opazovalci sprememb, temveč si moramo prizadevati za izboljšanje razmer oziroma položaja delovnih invalidov na trgu dela, ki sicer težnjo po socialni vključenosti, izključenih skupin že priznava za prioriteto. Nekaj ciljev je že doseženih, veliko pa jih je pred nami.
Moja želja je, da skupne misli našega srečanja izvenijo v družbeni prostor, ki bo z odzivnim ravnanjem dokazal pripravljenost za spremembe razmer na boljše v smislu enakih možnosti in enake obravnave. Vsem želim uspešno delo in dobro počutje.
Predsednik ZDIS
Miran Krajnc
dr. vet. med