DI Kranjska Gora: Zapis o kolesarjenju v čast občinskega praznika občine

V soboto šestega avgusta tega leta ob devetih dopoldan smo v Društvu delovnih invalidov občine Kranjska Gora v čast občinskega praznika sedmega avgusta organizirali akcijo, »Telo na kolo za več zdravja«.Akcije se je udeležilo 24 invalidov in se popeljalo po napol zgrajeni kolesarski poti do spodnjih Rut. Ob tej prireditvi in akciji društva ne morem mimo, da se ne bi povrnil eno leto nazaj, ko sem zapisal. Citiram ;
»Vsi upamo, da se bo gradnja tega prepotrebnega turističnega objekta čimprej nadaljevala in da se bodo na že zgrajenem delu odpravile nevarne točke, kot je tista pri žičnici v Martuljku, ko na mostu ni ograje in je moč zapeljati v globino kar nekajkrat po dva metra globoko. Do prepada loči samo nekaj zelenja, tako da te nevarnosti niti ni opaziti. Druga taka nevarnost, pravzaprav veliko večja, preži na kolesarje pri vključevanju na M1 pri malem Špiku v Martuljku, ko kolesar praktično iz grmovja pravokotno zapelje na glavno cesto in nato, če ima srečo nadaljuje cca 150m v nepreglednem ovinku po glavni cesti preko mostu čez Savo in nato zavije zopet na kolesarsko stezo. V nasprotni smeri pa je potrebno na tem mestu dvakrat prečkati glavno cesto M1 brez ustrezne prometne talne in vertikalne signalizacije.
Meni iz nerazumljivih razlogov ni znano, zakaj se investitor ne odloči, da ta dva nevarna odseka ne odpravi z varno varianto za kolesarje. Verjetno se uvaja stara praksa, da se čaka na katastrofo in izgubo človeških življenj, potem pa bo volje in dosti denarja za odpravo posledic ter pomanjkljivosti, ki so zapisane tudi v Tehničnem zapisniku ob priliki tehničnega pregleda grajene kolesarske poti. Bojim pa se, da bo uveljavljena tudi praksa, da ne bo za nesrečo takrat nihče odgovarjal.« Konec citata.
Da je investitor, v tem primeru država, slab gospodar je jasno že vrabčkom v grmovju ob kolesarski poti. Da pa se lokalna skupnost ne odziva in se nojevsko obnaša je nerazumljivo. Občinski proračun nameni letno veliko denarja za turistične namene in tudi za reklamo rekreativnih občinskih površin, istočasno pa ne poskrbi za varnost udeležencev na teh površinah, naj razume kdor lahko. Vsa opozorila vaščanov Martuljka, tudi sam sem posredoval pri županu zaradi tega problema, so zaman.
No malo me je zaneslo, zato pojdimo k našemu kolesarjenju. Grede smo se ustavili na Kopišu, to je delu Martuljka, kjer pridni delavci turističnega društva Rute oživljajo postavljanje oglarske kope za izdelavo kovaškega oglja. Zelo zanimiva akcija, lepo urejeno okolje, primeren dostop, prijazno osebje Zavoda za gozdove, ki obiskovalcem pojasnijo, za kaj se sploh to prikazuje. Moram pa pripomniti, da je kar veliko obiskovalcev slepih ali pa nepismenih. Že pri zavijanju z glavne ceste je velika tabla, ki opozarja obiskovalce, da je promet mogoč samo za lastnike parcel v tem delu Martuljka ter, da naj svoja vozila pustijo na urejenem parkirišču ob malem Špiku. Navkljub opozorilu, pa je vseeno malo naprej vse polno vozil po zelenicah in gozdu. Iz teh vozil lepo počasi kaplja olje in odmetava se tudi druga nesnaga in tem brezvestnim voznikom ni mar, da s takim početjem uničujejo okolje, čeprav imajo ravno taki vozniki polna usta o varovanju okolja.
Od tu smo naše kolesarjenje nadaljevali do spodnjega Martuljka. Tukaj smo v času kratkega počitka opravili še skupinsko fotografijo za zgodovino, se malo razkužili in odžejali ter osvežili in ob dobrih šalah tudi dodobra nasmejali.
Ob vračanju smo se ustavili pri novi gostilni Papa- Joe v središču vasi Martuljek in se okrepčali z okusno malico in tako zaključili naše praznično druženje v popoldanskem času, ko smo se razšli vsak sebi domov.

Predsednik DI
Zupančič Jože