DI Kranjska Gora: Športna vzgoja invalidov

Za »Zdrav način življenja« nujna športna vzgoja invalidov !

Kako naj bi invalidi v tretjem življenjskem obdobju videli in doživljali kakovost življenja? Starost res pride sama, toda nikoli taka, kot bi si jo želeli. Dandanes se je potrebno vse življenje mučiti za kakovostno starost. Za ohranjanje in krepitev zdravja je nujno živeti zdrav način življenja, je splošna pripomba strokovnjakov. Zdrav način življenja? Ta je fraza, ki jo je slišati že vse povsod, tako, da se že bojim odpreti konzervo, da mi ne skoči na krožnik.

In kako naj bi to bilo videti? Berem, kdor ne hodi redno vsak dan na ples ni zdrav, joj, če nisi vsak dan na sprehodu dve uri je s tabo konec. Drugi spet zahtevajo, da tečem vsaj uro na dan pod pasjo komando. Odprem radio in že zaslišim, kdor ne skače ni Slovenc, ja pa kdor ne kolesari nekaj deset km na dan je zdravstveno izgubljen. Pa to ni še nič. Če ne ješ »Eko« vegetarijanske hrane, si že adijo. Še slabše je, če preko dneva popiješ kozarec pijače z mehurčki. Tu je potrebno biti odločen in reči, adijo pijača moje mladosti.

Kako smo šele ogroženi tisti, ki radi jemo meso, pa krompir in zelje zabeljeno z ocvirki. Da pa na mesno in zabeljeno kosilo, popiješ še kozarec rujnega, je s tabo za vedno konec. Bog ne daj, da bi tako kosilo zalil še s turško kavo in domačo sladico. V tem primeru te obišče »Matilda«. Ja pa Matilda je tudi izbirčna in te ne vzame, če se vsaj dvakrat na dan ne tuširaš z dišečim tekočin naravnim milom, da imaš kožo obraza, lepo kot dojenčkova rit.

Ravno tako si zgubljen, če si še nisi nabavil sobno kolo ali vsaj tekoči trak, da ti pri sedemdesetih narastejo mišice ala Arnold Schvarzeneger. Še večjo škodo si dela, kdor ne obiskuje šole za tretje življenjsko obdobje ali kdor nima računalnika in interneta, da si strenira um, kot ga je imel Albert Einstein.

Ko pa poslušam in berem, da je ključnega pomena, da se človek zdravega načina življenja nauči že v otroštvu, vidim celo tragiko. Ker se nismo že mladi naučili v tisti usojeni revščini, kako se uravnava telesno težo, znižuje krvni tlak, odstranjuje maščobe iz krvi, vidim, da je z nami konec ali pa smo tik pred koncem. Konec bo z nami tudi, ker ne znamo z 200 do 400 € penzjona kuhati raznoliko in energetsko hrano, ki naj bo taka, da dosežemo idealno telesno težo in da zaužito ne presega dnevnih potreb. Ja pa še nekaj, za ta penzion uživamo lahko največ dva obroka, zdrav življenjski slog pa zahteva najmanj pet obrokov dnevno. Hrano je potrebno dobro prežvečiti, ampak ljudje božji, kako, če ni denarja za protezo. Obroke je nujno uživati sede in počasi, ja za božjo voljo, kako, če bom uveljavljal zgoraj opisani zdrav življenjski slog mi ne ostane toliko časa da bi obrok sede prežvečil. Zadnji obrok naj bo dve uri pred spanjem! Tu pa to pravilo vsi invalidi upoštevamo, ker je edini obrok, po in pred spanjem, kosilo. Upoštevamo tudi, da obilnih obrokov ne uživamo neposredno pred delom ali telesno aktivnostjo, ker jih enostavno nimamo.

Pa tudi to še ni vse. Če ne obiskuješ knjižnice in izbiraš med knjigami samo sodobne pisce, se ti bo pamet sigurno skisala. Ostaja majhna možnost izboljšanja, da greš v lekarniško drogerijo in na kredo kupiš en cekar »hemeopatskih« in »eko« zdravil in tako zaustaviš kisanje v svoji podstrešni. Največ napak pa naredimo zvečer, ko posedamo pred televizorjem, še posebej so ogroženi tisti, kateri nimajo »ekrana« tivija, kot sosedove hiše stena.

Bog ne daj, da se invalid ukvarja še z lokalno ali državno politiko. Politika pa je še prav poseben strup za invalide včlanjene v ZDIS. Kdor tega zadnjega ne verjame, naj pride na Zbor predsednikov DI ZDIS, da bo zvedel kakšen hud strup in opij je politika za invalide. Posebno to vedo v društvih na severovzhodu in jugu države. Tam na jugu imajo že probleme, če je sosed predsednik DI dober gospodar in s pomočjo politike gradi, kaj pametnega za svoje društvo.

Zadnje čase me preganja pri tem zdravem slogu tudi misel, kot da tudi Bog želi, da bi bili invalidi vse življenje revni in odvisni od drugih ljudi.

No mi člani društva invalidov občine Kranjska Gora, svoj življenjski slog uravnavamo kar sami, brez takih in takih teoretikov in pravil, katere pišejo »strokovnjaki«, ki nimajo drugega pametnega dela. Pač po vicu: »joj kako imate lepe otroke reče gostja, gostiteljica ji odgovori, ja seveda saj so od Boga dani, a zato so naši take spake, ker sva jih z možem, kar doma sama spacala, ji odgovori gostja«.

Danes, devetnajstega januarja 2012, smo si člani DI Kranjska Gora namenili dan za telesno aktivnost, pa ne telesno aktivnost kar tako, pač pa tako domačo, katero smo že kot mladenke in mladeniči počeli. To je telesna in radoživa aktivnost na snegu. Ta obsega od sankanja, smučanja, teka na smučeh, za boljše razpoloženje, pa še malo pohajkovanja in kepanja vmes. Dan je minil radoživo, kot da smo še vedno otroci. Mnogim nam, verjetno, pa vsem udeležencem, se v teh snežnih igrah vrne spomin v otroštvo in mlada leta.

Po zaključenih igrah, pa je sledila dobra malica in to kar v naravi. Tudi tu se vračamo v naše otroštvo, ko je bila dobra, kaj samo dobra, predvsem odlična malica s kranjsko klobaso. Ja, ampak tudi takrat si moral za malico telesno rekreacijo narediti v naravi, katero pa nismo imenovali »Zdrav življenjski slog«, ampak pridnost, kot je priprava goriva za zimo, da so bili seniki polni dobrega sena za živino, kašče in shrambe pa polne žita za zimski čas. To je bila tista zdrava rekreacija na podeželju, katero je gospodinja nagradila v jutranjem času z domačimi žganci, kasneje čez dan pa s kranjsko klobaso, ki jo nosimo še sedaj v spominu.

Danes pa je ob kranjski klobasi in toplih napitkih ter prostem pogovarjanju udeležencev iger na snegu čas mineval z raketno hitrostjo. Ko smo se začeli veseli in dobre volje razhajati se je na vzhodu že porajal prvi mrak, zahodno nebo pa je žarelo, kot da ves angelski zbor peče piškote.

Udeležba, ja, več kot odlična, lahko zatrdim, da imamo takih prireditev, ki vračajo naš spomin v otroštvo premalo, drugega razloga za tako veliko udeležbo, 61 članov, ne najdem. Bo pa spet prilika čez čas, ko bomo organizirali nekaj za proslavitev kulturnega praznika.

Do takrat pa lepe pozdrave z zdravim duhom v zdravem telesu tretjega življenjskega obdobja, vam želi

Predsednik DI
Jože Zupančič