DI Kranjska Gora: Poročilo z izleta v kraje, kjer so coprnice naravo zacoprale

Osmega junija, na Medarda dan, smo se invalidi Društva invalidov občine Kranjska Gora odpravili na potep (izlet) po Notranjski deželi, ali kot jo radi v žargonu imenujejo domačini, zacoprano deželo.

Res, ko jo od blizu spoznaš si lahko prepričan, da je samo s copranjem nekdo spravil skupaj toliko lepote in čudes na tako majhnem prostoru.
Svoje potepanje smo invalidi DI občine Kranjska Gora začeli ob sedmih zjutraj v Ratečah, v vasici, ki kot stražar stoji pred vhodom v dolino Tamarja, kjer so postavljene znane a slabo izkoriščene skakalnice v Planici. Nadaljevali smo po dolini Save Dolinke, mimo Jesenic, Kranja, Škofje loke, po poljanski dolini do kraja Žiri, kjer je tudi sedež istoimenske občine. Tu smo se ustavili za krajši počitek in nakup poceni čevljev v trgovini Alpine Žiri.

Vsi udeleženci pa smo bili deležni posebne pozornosti predsednice DI Žiri g. Milojke Krmelj, ki nas je na potovanju skozi njihovo občino lepo pozdravila in podarila veliko šatuljo domačih keksov ter nam zaželela veliko lepega na potepu.

Čas za postanek je hitro minil in že smo hiteli skozi Rovte proti Logatcu in Rakeku skozi Cerknico vse do gradu Snežnik, ki je bil naš prvi cilj. Tukaj smo si z vodiči ogledali lovsko razstavo nagačenih živali, ki so ob ljudeh avtohtoni prebivalci te pokrajine. Poleg imajo lepo urejeno zbirko polhov in pasti za lov na polhe. Vse skupaj prikazano nam je živo opisal vodič, ki je prava živa knjiga teh krajev pod Snežnikom. Nadaljevali smo z ogledom najbolje ohranjenega srednjeveškega gradu na slovenskem. Tukaj smo bili vsi malo razočarani nad tem, da so posamezni prostori-sobe zaprti in jih je moč ogledati samo iz hodnika ter, da vodiči vedo povedati samo zgodovino več stoletji nazaj nič pa o polpreteklem času, ko se je v gradu marsikaj dogajalo tudi za naš davkoplačevalski denar.

Po ogledih in kratkem počitku smo že hiteli nazaj proti Dolenji vasi pri Cerknici, kjer smo imeli na kmečkem turizmu Kontrabantar pripravljeno okusno kosilo. Po kosilu smo nadaljevali v bližnjo vas Dolenje jezero. Tam smo si ogledali v Jezerskem hramu živo maketo presihajočega cerkniškega jezera, ribiško zbirko orodja s prikazom, kako so nekoč lovili vodne živali. Z multivizijo pa nam je prijazni lastnik in vodič prikazal v gibljivi sliki življenje jezera skozi štiri letne čase in delno tudi, kako je bilo nekoč v teh krajih življenje trdo, a po svoje lepo.

Že je bilo ura sedem zvečer, ko je bilo potrebno odriniti proti domu. Pot nas je vodila mimo Ljubljane, skozi Medvode in Kranj do gostilne Marinšek v Naklem. Po kratkem postanku smo nadaljevali in prispeli na cilj, to je domov ob devetih in petnajst minut zvečer. Vsi po malem utrujeni a zadovoljni. Kljub dolgemu poletnemu dnevu smo bili vsi presenečeni, da je dan tako hitro minil in da je našega druženja, katerega smo vsi potrebni skoraj bolj kot kaj drugega, že konec.

Obljubili smo si, da se ponovno srečamo na pohodu v Srednjo Radovno 21. junija.

Predsednik DI:
Jože Zupančič