20. planinski dan invalidov, DI Slovenj Gradec
Kope, 31. julij 2004 - Vodilni iz DI Slovenj gradec so spet z odliko opravili veliko delo. Že 20. so imenitno organizirali planinski dan invalidov, kjer se nas je zbralo skoraj 4000 udeležencev, med katerimi je bilo kar nekaj koroških županov in poslanec DZ. Slovenjegraškemu društvu gre čestitati za organizacijski mega podvig, ki mu ga na slovenski invalidski sceni ni para.Nagovor na 20. Planinskem dnevu invalidov v organizaciji DI Slovenj Gradec.
Drage članice in člani, cenjeni gostje!
Veseli me, da vas lahko pozdravim v imenu Zveze delovnih invalidov Slovenije in vam zaželim planinski pozdrav.
Iskren pozdrav namenjam tudi vrlim organizatorjem, Društvu invalidov Slovenj Gradec, ki že dvajsetič prireja srečanje invalidov planincev in vedno poskrbi za odlično počutje več tisoč udeležencev, ki jih na tem mestu ne razočara niti vreme na ta dan.
Prej bi dejal, nas razočarajo tisti, ki so povzročili, da je v nekaj letih samostojne države Slovenije, torej naše najlepše in edine domovine, ki si prizadeva za enakopravno obravnavo vseh državljanov, poniknilo precejšnje število pravic in ugodnosti, ki smo jih bili v preteklosti invalidi že deležni.
Toda teh ugodnosti nismo imeli zaradi tega, ker smo pač invalidi, temveč zaradi dejstva, da zaradi bolj zapletenega in dražjega življenja invalidi svoje tegobe kompenziramo z olajšavami, ki nam omogočajo enake možnosti. Z olajšavami odpravljamo svoje telesne in čutne pomanjkljivosti in s tem postajamo konkurenčni na odprtem trgu dela ali v vsakdanjem življenju v skupnosti ljudi v kateri živimo.
Že res, da moramo ekonomsko usodo deliti z vsemi državljani Slovenije, vendar smo prišli do položaja, ko nas v EU opozarjajo, da nam kljub vsemu pripada več socialne države.
Vlada napoveduje večjo gospodarsko rast, pravijo da bomo druga Švica, toda, ali ste že slišali, da za ortopedske pripomočke ne bo več potrebno doplačila, prav tako za zdravila, da bo za invalide ukinjen davek za nakup avtomobila, da bodo postala zdravilišča dostopnejša za invalide, delovna mesta prijaznejša, da ne bo odvzemanja invalidskega denarja v Fundaciji invalidskih in humanitarnih organizacij, in še kaj bi lahko naštel.
Ne, tega nismo slišali, celo predvolilna politika je o tem tiho. Mi invalidi ne bomo tiho. Oglasili se bomo z jasno besedo socialnega partnerja, ki ne zahteva več, ampak ravno toliko, kolikor imajo drugi.
Vse več je glasnih zahtev po predstavniku invalidov v Državnem zboru, ki bo povsem nepolitično, v maniri interesne skupine državljanov, torej naše populacije, zastopal naša hotenja, naše poglede, in le naše želje in zahteve.
Invalidi smo imeli svojega predstavnika v Državnem svetu, pa so nam ga vzeli. Imeli smo Komisijo za vprašanja invalidov v Državnem zboru, pa so nam jo vzeli. Imeli smo pravico do odločanja v parlamentu, pa so nam jo vzeli. Zdaj je trenutek, ko si ne bomo pustili nič več vzeti. Zdaj imamo možnost, da si izvolimo svojega predstavnika in ga obvežemo, da izgubljeno povrne.
Če mene vprašate, vam bom odgovoril: dal bom glas svojemu predstavniku, invalidu, ki ve, kaj je življenje, ki ve kaj je trpljenje, ki ve kako premagati nemoč in povrniti dostojanstvo sočloveku. Jesenske volitve so naša odrešilna priložnost.
Kljub vsemu pa naj vaša razmišljanja o tem ne obremenjujejo prijetnih trenutkov, namenjenih vsem ljudem dobre volje. Želim vam lep dan.
Miran Krajnc