15. maj 2004 -- Nagovor ob praznovanju 30-letnice delovanja MDI Škofja Loka

Priznati moram, da mi je prijetno ob tem svečanem trenutku prenesti pozdrave Zveze delovnih invalidov Slovenije, vaše krovne organizacije, v kateri že 3 desetletja gradite na uresničevanju interesov vedno številčnejšega članstva.Ustanovni člani vašega društva verjetno takrat niso mogli predvideti tako uspešnega razmaha organizacije, ki je z nenehnim aktivnim pristopom pridobivala na veljavi in v okviru civilne družbe postala pomemben dejavnik na področju invalidskega varstva v lokalni skupnosti. Začetki prav gotovo niso bili lahki, saj je bi vsak vaš korak nova učna ura v smeri prostovoljnega socialnega dela, kar je postala stalnica ob nikoli dovolj dobri skrbi države na področju pospeševanja dobrodelnosti. Danes se moramo spomniti na številne prostovoljce, ki jih mogoče tudi ni več med nami, brez katerih ne bi bilo naše zgodovine. Soustvarjali so preteklost, ki je temeljila na posebnih socialnih programih, brez katerih ni tudi naše sedanjosti in še manj prihodnosti. Skratka, vi ste nezamenljivi del celotne organizacije Zveze in sposobni odziva na težke lokalne razmere, v katerih se žal prepogosto znajdemo invalidi. V občinski skupnosti ste v podpororo svojega programskega dela uspeli pridobiti zaveznike, ki krepijo podporo javnosti ob spoznanju, da je invalid občan člen te družbe, vreden enakopravne obravnave in socialne vključenosti.

Kdo bi si pred 30 leti mislil, da bomo nekoč vstopili v EU in postali člani velike evropske družine narodov in držav, da bomo svoje vrednote lahko nadgrajevali z elementi dosežkov drugih socialnih politik, ki s svojim vplivom krojijo naše razmere. Lahko vam zatrdim, da je slovenskim invalidom z vstopom Slovenije v EU zagotovljena boljša možnost uresničevanja socialnih pravic. Prav invalidske organizacije imamo v EU svojo inštitucijo Evropski invalidski forum, ki je garanat za pozitivne premike tudi pri nas doma. Poglejte, kaj povzroča le ena od številnih evropskih direktiv, ki je ukazala evropskim vladam, da se o invalidih brez invalidov ne sme odločati. Tu so še številne druge direktive, ki govorijo proti diskriminaciji, na primer pri zaposlovanju invalidov oziroma o neobhodni državni skrbi za našo socialno varnost. Rezultat takih zahtev je ustvarjanje socialnega partnerstva, ki se začne v Krajevni skupnosti in konča v Državnem zboru. Ta v končni konsekvenci ne odloča več po svoji presoji, temveč v skladu z intencami EU, ki so jih v bistvu oblikovale težnje nevladnih organizacij. Te težnje izhajajo iz praktičnih izkušenj uporabnikov socialnih storitev, ki so istočasno državljani v enakopravnem partenerskem odnosu, kjer poglavitno vlogo zavzemajo načela enakih možnostih.

S sprejemanjem novih odnosov invalidi sprejemamo tudi del družbene odgovornosti za svoj položaj. To v praksi pomeni, da moramo tudi sami nekaj storiti zase. Torej se moramo izobraževati, usposabljati, znati poiskati informacije, plačevati davke in vse tisto, kar je še lastno vsem članom slovenske družbe. Ta pa mora upoštevati naše preostale zmožnosti, jih ustrezno vrednotiti in jih v skladu s Standardnimi pravili o izenačevanju možnosti, egzaktno izvajati.

Toda ljudje ne bi bili ljudje, če ne bi kršili zapovedanih pravil socialne države, če ne bi v zakonodaji iskali pravnih praznin, če ne bi uradniki površno brali zakonov, če nam ne bi ekonomija ožala pravic in podobno. Prav zaradi te množice čejev je obstoj vašega društva in naše Zveze neobhodna družbena nuja, ki kot blažilec nesorazmerij deluje v smeri razreševanja socialnih neskladij, na katere mi invalidi ne smemo, ne moremo in ne bomo pristali.

Spoštovani! Danes je vaš praznik, dan dragocenih spominov in izkušenj, priložnost, ko lahko širšo javnost opozorimo na neprijetna vprašanja smisla pretiranega poudarjanja gospodarskega razvoja v odnosu na socialne vsebine človekovega življenja, dan ko lahko opozorimo na meje vzdržljivosti posameznikov, dan ko pričakujemo, da nam bodo ljudje prisluhnili in nas razumeli. Prav vse ste storili, da bi bilo tako in zato si zaslužite vso priznanje.

Miran Krajnc