Delavnice v društvu DOBRA VOLJA

Pa smo dočakali, dočakali dan, ko smo vsaj malo pregnali virus. Še vedno moramo biti previdni in upoštevati odgovorne. Razkužujmo si roke, upoštevajmo razdaljo in le zdravi pojdimo od doma , med prijatelje. 

Prijateljske vezi smo tkali vsak po svoje in ob prvih bolj številčnih delavnicah in druženjih smo komaj poročali drug drugemu o dogodkih ki so se nam zgodili. Eni imajo lepe zgodbe, žel pa je kar veliko tragedij, ki so potrkala na številna vrata domov. Mnogi so se morali posloviti od staršev, prijateljev in znancev. Davek je res visok in ob srečanjih ti člani vsaj malo pozabijo na hude dogodke, ki so jih doleteli.

V naših delavnicah smo ustvarjali različne stvari in razvijali spretnostne potenciale. Že osemnajstič smo ob materinskem dnevu odnesi v porodnišnico Celje pletene copatke za novorojenčke. Pletle smo jih doma in v delavnici. V vseh teh letih smo spletli preko 550 parov copatk, ki razveseljujejo dojenčke. Še bolj pa razveseljuje članice skupine ročnih del, saj so se nekatere naučile delati izdelke in tako združile prijetno s koristnim

Dobro sodelujemo z občinami in tako so nas viz občine Vojnik povabili k sodelovanju v projektu »dan za spremembe« Z društvom DOBRA VOLJA že dolgo sodelujemo. Dobivamo se ob petkih in tu je priložnost za nova tkanja znanja in vzpodbujanja k dobri volji, sproščenosti in izmenjave izkušenj. Tokrat smo se odločili , da bomo času primerno, delale piščančke iz volne. Je kar zanimiv in lep izdelek. V treh urah ga je vsaka tečajnica izdelala, morda katere tudi prej. Vesele smo bile, ko je bilo v škatlah vse rumeno Odločile smo se, da bomo s tem razveselile starejše , bolne ob obiskih in varovance doma upokojencev. Tam biva skoraj dvesto starostnikov ali hudih invalidov in prav vsak je bil obdarjen. Gospa direktorica nas je lepo sprejela in poudarila pomen sodelovanja, saj smo  z obiskom in skromno obdaritvijo,  polepšali vsakemu stanovalcu praznične dni.

Ja res ,malo prijaznosti, potrpljenja in truda je dovolj, da razveseliš sebe, prijatelje, soinvalide in ljudi, ki jih je pot življenja iz vse Slovenije prinesla v dom upokojencev, kjer jim nudijo potrebno oskrbo. Spomini, ki ob takih prilikah privro na dan, so čustveni tudi za nas, ki smo toliko zdravi in lahko hodimo, lahko gremo od doma in jih obiščemo. Je vzpodbuda, je milina in je dar, ki je mnogim na jesen življenja, žal odvzet. In mnogi so povedali, da bolezni niso povabili, niso si zaslužili nemoči in invalidnosti, ki jo je trdo delo in garanje po tovarnah brez vprašanja prineslo v njihova življenja. 

Še se bomo vrnili, še bomo v mislih z njimi in z obiski ob njih, da bomo skupaj obujali spomine, se veselili in morda drugo leto, skupaj delali piščančke.

Dragica Mirnik