Korona in invalidi

Čas ki ga živimo ni prijeten za nikogar. Iz dneva v dan se srečujemo z drugačnostjo.

Starši pravijo, da je to izredno stanje kot da smo v vojni ali zaporu. Prostovoljci se trudimo olepšati in olajšati življenje v tem času.

Tudi sami smo že siti te sitacijein ta negotovost nam povzroča skrbi. Kljub temu , da se držimo navodil NIJZ , okužbe ne pojenjajo, tretji val je tudi nevaren.

Preko telefonskih pogovorov se vzpodbujamo in tolažimo, da bo ta čas obupa in stisk kmalu preteklost. Vsi si želimo osebnega stika in ko je bilo dovoljeno druženje v manjših skupinah smo takoj izvedli delavnici peke, Velikonočne potice. Uspeli smo a žal le v dveh skupinah, saj smo zaradi preventive oblikovali skupino petih udeležencev. Za ostale prijavljene bomo delavnice pripravili, ko bo mogoče. Ker je bilo vreme lepo, smo organizirali tudi pohod skupine desetih udeležencev skozi Celjski park proti Anskem vrhu. Manjša skupina težjih petih invalidov pa je opravila kilometersko pot s spremljevalcem. Zelo si, kakor vsi, želimo da res pride čas, ko bomo spet svobodni, se lahko gibali, sprehajali in družili. Da ne bo več tema pogovora kdo je zbolel in kdo je v bolnici , oziroma same negativne teme.

Občina Celje praznuje in za občinpo meri invalidov, projekt, ki ga skupaj z drugimi društvi izvajamo, je malo v zaostanku. Sproti se pogovarjamo o težavah in izboljšavah s katerimi se srečujejo občani. Aktivno se bomo projekta aktivno lotili tako, ko bo mogoče. Projekt POZDRAV NOVIM ŽIVLJENJEM smo tudi letos izpeljali. Največja zahvala gre Mili Ramšak in Berti Kampož, ki sta doma pridno pletli copatke in jih vsaka dvajset parov pripravili za porodnišnico Celje za mamice ob materinskem dnevu. Ta projekt smo izvedli že šestnajstič. Ob delavnicah doma in pogovori preko telefonov naše delavnice tečejo in druga od druge se učimo in vzpodbujamo, da lažje prebrodimo ta čas.

Tudi preko računalnikov, programa Zoom, smo poslušali predavanja o preventivi projekta SVIT. Uradne ure potekajo, po pomoč prihajajo člani , ki si urejajo statuse ob izgubi službe, potrebujejo znak za parkiranje na invalidskih mestih, ki potrebujejo invalidske  in tehnične pripomočke in tudi taki, ki nas želijo samo na kratko pozdraviti in vprašati kdaj bo tega stanja konec. Bo, enkrat že in takrat bo veselje, bo gneča pri potepanju in druženju.

Bodite zdravi, zdržimo še malo…

Dragica Mirnik Predsednica MDDI Celje