MDDI Celje: utrinki iz delavnic ročnih del

Kako malo je potrebno, da človek zaide iz poti in postane brez sredstev za življenje, brez prijateljev, sam nemočen, brez doma.

Prestrme so včasih stopnice življenja in nikogar ni, ki bi ti ponudil roko in ti pomagal po trnjevi poti. Največkrat je alkohol edini prijatelj, ki te nemočne ljudi pahne še globlje.

Prihaja zima, pred vrati so praznični dnevi, ki še poglobijo bolečine in žalost teh brezdomnih ljudi.

V delavnici ročnih del je priložnost tudi ra različne pogovore in odločili smo se, da se bomo učili pletenja kap in nogavic.

Želimo združiti prijetno s koristim in razveseliti nemočne, na rob potisnjene ljudi. Prisrčno sta nas v prostore Kamrice povabiia ga. Vovk in ga. Nataša, ki sta bili navdušeni nad našim predlogom. Pridne roke naših »Zvončnic« prepletajo niti volne z največjim veseljem, saj vemo, da bomo marsikatero solzno oko osušile z to pozornostjo, da bodo ti izdelki namenjeni prav njim, brezdomnim.

Spretne roke Mili, Urše K., Berte, Irene in tudi moje, smo napletle že kar nekaj toplih izdelkov. Pletene so z namenom razveseliti in obdariti te skromne ljudi, z ljubeznijo in spoštovanjem do nemočnih in so zato še toliko bolj vredne in dragocene.

Bliža se december in s tem čas praznovanj. Da bo praznovanje toplo, bomo obiskale dom za brezdomce in jim podarile kapice in nogavičke, ki jih bodo grele ob mrzlih dneh in na ta način v njihova srca prinesle kanček toplote.

Prepričana sem, da so male pozornosti največkrat neprecenljive vrednosti.

Dragica Mirnik, MDDI Celje