DI Kranjska Gora: Decembrski pogled nazaj

V mesecu marcu se večina predsednikov društev sooča z obračuni za leto nazaj in članstvu podajamo obračun za preteklo leto na Zborih članstva. Sedaj v decembru, pa se kot predsednik večkrat v mislih sprehajam po cesti, kateri bi lahko rekel cesta spomina ali, predsednik ali se še spominjaš, kaj si delal preteklih 365 dni. Te in take misli se mi sprehajajo po glavi, kot nekoč ko sem ob osebnem izobraževanju zagovarjal določeno snov in med čakanjem ali sem bil uspešen ali ne, so me spreletavale misli, kaj bi moral ali kaj nisem povedal. Danes v decembru, pa se sprašujem ali sem, kot prvi mož društva v letu, ki se poslavlja, opravil svojo nalogo ali ne?

Najprej sem mislil, da je bilo letošnje leto manj pestro, pa se je vseeno kar nekaj nabralo. Zanimivo je narediti, nekakšen pregled, inventuro, dogodkov skozi leto, ki se zaključuje, saj se mnogih stvari sploh ne spomnim več, da so bili in potem se spomin vrne in vse na novo podoživljam. Lahko bi dejal nekakšna inventura s pogledom na opravljeno delo. Taka inventura je namenjena ugotovitvi dejanskega stanja v vseh pogledih in primerjava z dejanskim stanjem opravljenega preteklega dela.

Mesec december je tudi mesec, ko se začne praznično vzdušje. Ljudje postanejo nekako bolj sproščeni, večina jih živi kot v nekem transu, v pričakovanju nekaj novega, boljšega kot je to, kar se sedaj poslavlja in odhaja v kamro zgodovine in se kaže v potrebi čim prej pozabiti.

December je tudi, nekateri ga imenujejo kar veseli, drugi nakupovalni, tretji razposajeni, mesec mnogih izrečenih, a nikoli uresničenih želja intd… Vsak od nas ga meri po svojem notranjem razpoloženju. A vendar, ali ne mislimo preveč na fasado na znanji blišč in premalo ali skoraj nič na notranjost na vsebino. Mesec december tudi poimenujemo Adventni mesec. Advent pomeni pričakovanje, pripravo na rojstvo Odrešenika? Ali ni v nas vse preveč naglice in hitenja, mogoče celo egoizma? Kot čebelice hitimo, nabavljamo vso mogočo kramo jo nosimo na kup in si ustvarjamo lažni pogled na čas stvarnosti. Tu bi skoraj moral zanikati samega sebe, že zaradi preteklih pisanj poročil, češ kako smo obubožali v petindvajsetih letih, ker ko pogledam zapravljivost ljudi v tem mesecu, prav nič ne kaže na revnost državljanov.

A kaj je decembrska stvarnost ali realnost in kaj stoji za njo. Nič razen neke temne praznine, ki se odseva v blišču trgovin, divjih večernih zabavah z veliko alkohola. Je to tisti praznični december, ki ga tako težko pričakujemo, kot otroci Miklavža?

Z vseh mogočih zvočnikov donijo božične melodije, ki pa niso namenjene prazničnemu vzdušju, temveč kličejo k nakupovanju, trošenju, kot da bo zdaj zdaj konec sveta. Vse povsod sama razsvetljava, okraski in kičaste izložbe. Množica luči res lepo razsvetljuje nočno nebo, ampak to ni to kar želimo, vse je le krinka? Vse to zunanje vzdušje in razigranost množic nas ne nagovarja z mirom, tišino in ljubeznijo do sosedov, someščanov, sovaščanov, sodelavcev, do trpečih in obubožanih. Je le krinka, ki hoče prikriti našo temno in duševno prazno notranjost?

Tu naj zaključim moje razmišljanje o decembru, o mesecu lažnega upanja in začetku nekaj boljšega in bogatejšega. Vse to je v naših glavah in s tako mislijo lažno odganjamo pogled na realno sliko življenja večine nas. Spomnimo se samo naših mladih ali še bolje otroških let, koliko je bilo pričakovanja na Miklavžev večer, na rojstvo Odrešenika, na prihod Božička, na tepežji dan. Vsega tega veselega pričakovanja današnja otročat in mladina ne pozna. Današnji potrošniški december, ki se je začel že ob koncu septembra, žal ne prinaša nobenih spodbudnih sporočil in pričakovanj, vse je le služenje trgovskemu zlatemu teletu.

No, mogoče pa le ni vse tako črno kot prikazujem. Pri nas v DI namenjamo vsako leto v decembru tudi več časa druženja med članstvom, z več osebnega srečavanja. Več pozornosti posvečamo članom, ki se drže nekako ob strani, ki so nekako zaprti v lastni školjki, ki se le redkokdaj, če sploh kdaj odpre. Z raznimi akcijami vso to dejavnost še stopnjujemo in tako skušamo današnji blišč decembra vrniti v realnost nekdanjega pričakovanja. Vsa leta mojega vodenja društva imamo dvoje decembrskih bolj odmevnih akcij. Prva je tako imenovani darilni paket sladkih dobrot, druga pa je decembrsko srečanje, tako imenovano silvestrovanje članstva. Obe akciji, prva za Miklavža, druga pa v prvi polovici meseca decembra, sta med članstvom vedno težko pričakovani.

Zaključek letošnjega leta smo člani DI obeležili s silvestrovanjem/druženjem na Dolenjskem. Na takoj pripomnim, da je bilo letošnje druženje članstva vsem užitek in upam, da bomo to lepo navado druženja za zaključek leta gojili tudi v prihodnje. Kot sem že omenil, že dolga leta vsako leto naredimo srečanje za zaključek leta nekje izven območja delovanja društva. Ker tako različna družba, kot smo člani DI, nima možnosti zbrati se na samo Silvestrovo, zato to naredimo že v prvi polovici decembra, ko so gostinci kolikor toliko nezasedeni in spočiti. Zakaj pa izven območja delovanja društva. Tu je več razlogov. Če smo to organizirali v domačem okolju, se je običajno po »silvestrski« večerji večina udeležencev odpravila domov in tako pokvarila skupno zabavo. Če pa se odpravimo kam drugam, pa te možnosti ni. Pa še drugo dejstvo, na tako zunanjo zaključno zabavo se javijo bolj veseli člani, ki jim ni žal nekaj časa posvetiti zbrani družbi in se z njo poveseliti, izmenjati poglede na različna področja delovanja društva ali družbe na sploh. Poleg povabimo še harmonikarja, da z raznimi igricami, dovtipi in humorjem, popestri čas do polnoči in po polnoči, ko si izmenjamo voščila in želje in vsem tako čas hitreje mine.

Tudi letos je bilo tako, kar težko mi je bilo, že v jutranjih urah zabavo nekako pripeljati do konca in se odpeljati domov. Pesem praznovanja zaključka leta je med člani še nekaj časa odmevala v avtobusu, dokler tudi najbolj zagnane ni uspaval monotoni šum avtobusa.

Vsem vam želim, da naj se vse veselo in lepo, kar smo bili deležni člani DI Kranjska Gora v adventnem času zgodi tudi vam v pričakovanju novega časa!

V prihajajočem Novem letu, pa naj vsem zaželim veliko Silvestrskih poljubov, celo leto trdega zdravja, osebne sreče ter 365 veselih dni.

Predsednik DI:

Jože Zupančič