DI Kranjska Gora: Propadli sprehod do Erike

   To je prelepa sprehajalna dolžina poti, primerna za vse starosti, ki uživajo v naravi. Pot ponuja prekrasno naravo in prečudovite poglede na osrednje Julijce ki so postavljene kot amfiteater okoli jezera v Jasna. Pot je primerna tudi za kolesarje. 

   Na pot naj bi se odpravili od zdravstvenega doma, ki je le streljaj od turistično informativnega centra v Kranjski Gori. Pot nas bi vodila mimo zaprtega hotela Razor, ki je prava sramota, da ga lastnik pušča v propadanje. Podjetje ima že dolgo blokiran transakcijski račun in ne poravnava davčnih obveznosti. Lastnik Marsenić iz Zagreba, ki je edini zaposleni v podjetju, pravi, da investicijo financira z lastnim denarjem. Žal učinka ni videti. Videti je le žalostno propadanje 102 leti starega objekta.

Nadaljevali bi po Tičarjevi ulici proti Hotelu Lek in nato po cesti, ki vodi na Vršič proti Jasni in proti Eriki. Le dober km iz Kranjske Gore bi nas opozorila tabla, da prihajamo na območje Triglavskega narodnega parka. Če bi prečili most preko Pišnice, po domače skozi Babo, bi prišli v sotočju Male in Velike Pišnice, kjer tvorita veliko prodišče in dvoje prečudovitih jezer. Nekaj besed je nujno nameniti hudournikoma Male in Velike Pišnice, s poudarkom na Veliko Pišnico.
Velika Pišnica je gorski hudournik, ki nastane z združitvijo hudournikov Suha Pišnica in Velika Suha Pišnica v alpski dolini Krnica, pod ostenji gora Razor, Prisank in Špikove skupine. Ob njej vodi gozdna pot, ki je namenjena lastnikom gozdov in pašnikov ter oskrbovanju planinske koče v Krnici. Velika Pišnica ima dva večja hudourniška pritoka iz ostenja gore Špik: Rušev in Lipni graben. Pri jezercih v Jasni se združi s hudournikom Mala Pišnica, od koder tečeta pod skupnim imenom Pišnica, ki se po dveh kilometrih skupnega toka kot pritok izliva v Savo Dolinko.

S parkirišča pri mostu ob jezu za elektrarno bi nadaljevali po stezi preko proda obeh hudournikov, do mostu, kjer se odcepi pot za Krnico, cesta pa se nadaljuje proti Vršiču in nas nato po krajšem vzponu pripelje do bivšega hotela Erika, ki pa je porušen.

V sežanskem Gold clubu so se po letih, odkar so porušili znameniti hotel Erika na vstopu v območje Triglavskega narodnega parka, odločili, da ne bodo zgradil novega. Vlaganje v obdobju zaostrenih gospodarskih razmer v Sloveniji to ni racionalno, so odločitev pojasnili iz Gold cluba. Nismo obupali, vendar moramo s svojim denarjem ravnati racionalno, da pa so v Kranjski gori delali na tem, da bi jim kot investitorju omogočili gradnjo novega hotela, pa niso našli skupnega jezika z občino, zato bodo parcelo in dokumentacijo skupaj z gradbenim dovoljenjem prodali.

Po mojem je za Kranjsko Goro škoda, ker se investitor umika. Z novim hotelom Erika bi popestrili ponudbo, še pomembnejše pa je to, da bi bilo kar nekaj novih delovnih mest. No, pa pustimo to temo, kateri ne moremo nič pomagati.

Današnjega sprehoda se je udeležilo 30 članov DI Kranjska Gora, ki jim pomeni gibanje po naravi in svežem zraku enako, kot skrb za svoje zdravje. Žal nam ga je vreme dodobra zagodlo. Že med zbiranjem je malo pršilo, ni pa kazalo, da bo čez nekaj minut naliv. Ni nam preostalo drugega, kot da pohod prekinemo in se zberemo v prostorih društva in počakamo na izboljšanje. Ja, tega pa ni bilo in ni bilo, zato je padla odločitev, da danes s pohodom ne bo nič. Ker pa imamo vedno dva dela pohoda, kjer je prvi del pohoda od toče A točke B, nato sledi še drugi del od B do Ž, ki običajno traja več kot A-B. Zato smo se odpravili v gostilno Martin v Kranjski Gori na drugi del pohoda – druženje. V prvem delu drugega dela so imeli glavno besedo natakarji, nato pa so zadevo prevzeli udeleženci, posebno tisti ki znajo povedati šalo, da se lahko nasmejiš do solz. Dež, ki je padal kot, da je to zadnjič letos, je družbo še bolj povezal, da ni nihče od nas silil domov. Če je res, kar trdijo poznavalci, da je smeh pol zdravja ostalo pa dobra volja, potem smo včerajšnji udeleženci propadlega pohoda odhajali proti domu več zdravi ali kot se reče v žargonu teh krajev, da si zdrav kot planinski kozorog.

No v takem vzdušju je minevalo popoldne. Med tem časom se je tudi današnje deževje vneslo in za čuda se je pokazalo celo sonce. Eden od udeležencev je hitro poklical meteorološki zavod v Ljubljani in jih povprašal kaj bi to lahko bilo, da je nad Zgornjesavsko dolino na nebu ena velika rumena tvorba, ki jo je bilo letos malo kdaj, če sploh kdaj videti. Odgovor je bil, da zna biti sonce, da za več in boljši odgovor, pa je opis podatkov pri vprašanju pomanjkljiv.

Ker pa je vsake lepe zgodbe enkrat konec smo se tudi mi počasi začeli razhajati vsak v svoj kvartir. Prepričan sem, da vsi zadovoljni in prešerne volje. Tega obojega pa v teh težkih časih tako drastično primanjkuje, da je že kar kriza, kar se vidi na ljudeh, ki so kot za stavo mrkih obrazov in slabe volje. Ali kot pravijo starejši ljudje, da sta na Slovenskem vrag in Alenka odnesla šalo.

Naj bo za danes dovolj. Sedaj sem že v pripravah plana za leto 2015. Prav izredno sem vesel, da je kar nekaj zakompliciranih sprememb na obrazcih FIHO za pripravo plana, ki bodo nam še bolj otežile priprave za plan 2015. Razmišljam pa tudi že o Zboru članov ZDISa, kjer je kandidatov za prvega moža »kot listja in trave«, čeprav je pravi samo eden in ta bo izvoljen.

Lepo jesen z veliko dobrih plodov vam želi,

Predsednik DI: 
Jože Zupančič