DI Hrastnik: Srečanje invalidov na Nanosu

Na povabilo Društva invalidov Ajdovščina-Vipava smo se članice in člani Društva invalidov Hrastnik odpravili v soboto, 5. julija, na srečanje invalidov na Nanosu. Zbralo se nas je za poln avtobus in pod vodstvom Jerice Laznik smo že ob 6. uri zjutraj krenili proti tej veličastni kraški planoti.

Nanos največkrat opazimo le ob poti, ko se peljemo proti morju, tokrat pa smo imeli priložnost tudi nekoliko podrobneje spoznati to veličastno planoto. Na poti do Nanosa smo se ustavili za obvezno jutranjo kavico in krajši počitek na počivališču Lom, nato pa naprej proti Ajdovščini in Nanosu. Ob 11. uri, ko se je s pozdravom predsednika DI Ajdovščina-Vipava Mirana Peršolje začelo srečanje invalidov na Nanosu, se je pred turistično kmetijo Abram zbralo že preko 300 članic in članov DI Vrhnika, DI Logatec, DI Ajdovščina-Vipava, DI Dornberk, Medobčinskega DI Tolmin, Medobčinskega DI Idrija-Cerkno, DI Izola in DI Hrastnik. Zbrane so pozdravili tudi župan občine Ajdovščina Marjan Poljšak ter predsedniki oz. predstavniki vseh prisotnih društev invalidov.

Vsi skupaj smo se zabavali ob zvokih ansambla Javor, se okrepčali s pravim pastirskim nanoškim kosilom ter sodelovali v srečelovu in pri ugibanju teže razstavljenega pršuta. Nekateri smo se podali na pohod proti cerkvi Sv. Hieronima, našli pa so se tudi junaki, ki so se povzpeli na sam vrh Nanosa.

Ob 17. uri smo hrastniški invalidi zadovoljni zapuščali srečanje na Nanosu, še posebej vesela pa sta bila naš član Jože Grmšek, ki je edini med prisotnimi do grama natančno uganil težo razstavljenega pršuta in ga je tako lahko odnesel domov, ter naš predsednik Rajko Žagar, ki je na srečelovu osvojil prvo nagrado – napolnjeno 10 kg plinsko jeklenko. Pri tem velja še posebej izpostaviti, da se je Jože takoj odločil za razrez pršuta, ki ga je delil z ostalimi prisotnimi invalidi. Vsekakor zelo velikodušna poteza našega Jožeta.

Sledila je le še vrnitev v naš Hrastnik, po poti nazaj pa smo izmenjavali mnenja o tem, kako lepo smo se imeli na Nanosu in da se kaže še kdaj vrniti na to kraško planoto.

Gregor Erman