DI Hrastnik: Junijski planinski pohod

Planinska sekcija Društva invalidov Hrastnik se je skladno s programom planinskih pohodov podala 26. junija 2014 na planino Uskovnica pri Pokljuki. Tako kot ob vsakem planinskem pohodu smo se tudi tokrat zbrali na hrastniški tržnici ob 7. uri. Kar 18 se nas je zbralo na tem mestu, še 2 pohodnika pa sta se nam pridružila na železniški postaji. Skupaj smo se veselili novega pohoda, kajti tudi napovedano je bilo tudi ugodno vreme za pohode: brez dežja v dopoldanskem času, možne manjše popoldanske padavine.

Dobro razpoloženi smo se tako odpeljali proti Radovljici ter si ogledovali planine, ki smo jih videvali na obrobju avtoceste. Po poti smo se ustavili v bifeju na Petrolu, kjer smo opravili nujne zadeve, med katere sodi tudi pitje jutranje kave, v krožišču Bled-Jesenice pa smo občudovali nov spomenik v obliki harmonike, ki je posvečen našemu „muzikantarju” Slavku Avseniku oziroma njegovemu ansamblu.

Pot smo nadaljevali proti Pokljuki. Na Pokljuki smo se dogovarjali, kdo bo ostal pri hotelu in kdo bo pot nadaljeval proti Uskovnici. No, pa smo se odločili, da pot proti Uskovnici nadaljujemo kar vsi skupaj. Na čelu kolone je bil Lojze, jaz pa sem prevzela mesto na koncu kolone. Pot je potekala malo navzdol po travnikih. Nekateri travniki še niso bili pokošeni in na njih smo občudovali raznoliko cvetje. To je bila prava paša za tiste člane, ki se spoznajo na rožice. V občudovanju narave in ob pogovoru nas je pot kaj hitro pripeljala na samo Uskovnico. Tisti, ki tu še niso bili, so bili presenečeni, da smo tako hitro prispeli. Trajalo je res samo eno uro za hitrejše in nekaj več za nas na koncu kolone.

Koča je bila odprta. Ponujali so kislo mleko, skutine štruklje, juho, jabolčni zavitek in še vrsto enolončnic. Kljub temu, da nismo bili preveč lačni, se nas je večina odločila za skutine štruklje. Vreme je bilo izredno toplo, nekateri smo se kar zaščitili s sončno kremo. Pogledovali smo tudi v smer proti Triglavu, vendar so nam gosti oblaki preprečevali, da bi lahko ugledali našega očaka. Precej naših članov je namreč že bilo na Triglavu, zlasti Nevenka ima največ izkušenj s hojo po naših gorah.
Pod drevesom pred kočo smo si nato pripovedovali najrazličnejše prigode, ki smo jih doživeli po gorah. Čas je kar prehitro minil. Prej beli oblaki so začeli spreminjati barvo, zato smo se odločili, da se počasi vrnemo proti avtobusu na Pokljuki.
Na poti proti avtobusu je začel dejansko padati dež. Kaplje so bile bolj dokaz, da vremenska napoved drži, večjih padavin pa ni bilo. Ko smo prispeli do avtobusa, je dež že prenehal padati. Na poti nazaj smo se odločili, da se ustavimo še pri Hotelu Center na Pokljuki. To je sorazmerno nov hotel z lepo teraso, ki je v času tekmovanj v teku na smučeh prav primeren prostor za občinstvo oziroma navijače. Celoten teren okoli hotela je posvečen teku na smučeh in biatlonu. V toplejši polovici leta pa tekmovalci ta teren pridno uporabljajo za izvajanje letnih treningov.

V soncu smo prispeli na Bled. Člani so mi dejali, da obiska Bleda ni, če se ne ustavimo v slaščičarni in ne pojemo „kremšnite”. Tako smo se sprehodili ob jezeru, se ustavili v slaščičarni in si zaželi tudi takšen izlet na Bled, da bi le hodili ob jezeru, se ustavil tu in tam v kakšnem bifeju ob jezeru na kavici ali soku. Skratka, zaželeli smo si izlet le za lenarjenje na tem prečudovitem Bledu. Dogovorili smo se, da se morda naslednje leto pa res odpravimo tudi na Bled.

Letos pa nas čaka najprej zadnjo sredo v juliju še obisk Nanosa (30.7.), avgusta pohoda ne bo, septembra pa jo morda ponovno ucvremo na Kum.

Pridite, lepo nam je.

Vodja planinske sekcije
Zvonka A. Zupančič