DI Kranjska Gora: Izlet v Karavanke

   Zadnjih nekaj let so javna občila polna priporočil zdravstvenega in športnega osebja ter fizioterapevtskega kadra, da kdor se veliko giblje in je veliko na svežem zraku, je za osebno zdravje enako, kot v ekonomij, če bi našel mošnjo biserov.

   Kljub takim priporočilom se postavlja vprašanje, pa zakaj sta šele danes gibanje in svež zrak tako pomembna za življenje, da ga nam priporočajo športni vaditelji in fizioterapevti kot visoko izobraženi zdravstveni kadri.

Spomin se mi vrača v mojo mladost, ko sem o gibanju slišal nekaj malega pri šolski telovadbi. Pa še to samo v vezi z držo telesa, da ne bom grbast. Tukaj moram poudariti, da je bilo to namenjeno le otrokom, ki niso bili kmečkega porekla. Za nas kmečke otroke se praktično ni nihče zavzemal ne v tej ne v kateri drugi smeri, pač smo bili samorastniki, s katerim se ni splačalo ukvarjati. Mi, kmečka mladina, smo v tistih časih imeli veliko več kondicije, kot naši učitelji telovadbe. Bili smo v stalnem gibanju od rane jutranje zore do pozne večerne ure.

Vedno v družbi svojih vrstnikov, ki je vedno tekmovala v vseh mogočih družabnih igrah in še opravljala naloge staršev. Brez opravljenih nalog staršev ni bilo večerje. Zato o kakšni mehkužnosti nas kmečkih otrok in dajanja potuhe staršev, se sam ne morem spomniti nobenega trenutka. V tistih časih se kmetje niso hodili pritoževati učiteljem, da so preveč strogi do njih otrok, kot je to danes, da se učitelji bolj bojijo staršev kot šolske inšpekcije.

Zato se tako trmasto ukvarjam z vprašanjem, zakaj šele sedaj stroka tako priporoča gibanje in svež zrak posamezniku. Tu se mi porajata dva odgovora, verjetno pa jih je tudi več.

Prvič; zdravstvena stoka je v raziskovanju današnjega časa prišla do ugotovitve, da je lahkost dostopa do preobilja hrane in individualizma posameznika v družbi prineslo stanje preobilja in neodvisnosti od drugih ljudi. To in posledično z industrializacijo, pa je oboje skupaj med ljudi prineslo dejstvo, premalo telesne aktivnosti.

Drugič; določene izobraževalne ustanove dodobra bruhajo kader, ki skupaj z določenim fizioterapevtskim kadrom tvorijo lobistično skupino, ki se poklicno ukvarja, seveda za dober denar, s ponudbo raznih telesnih aktivnosti. Skupna ugotovitev akterjev je, da današnji način življenja narekuje tempo lova za bogastvom in ljudem zaradi tega zmanjkuje časa za telesno aktivnost. Tu pa nastopi lobi, ki ponudi izvajanje telesne aktivnosti za posameznika in to opravi za dober denar.

Danes šolske ustanove skupaj z zdravstvenim osebjem zdravijo otroško hiperaktivnost s hospitalizacijo, namesto z zaposlitvijo. No, pa temu se ni čuditi, saj imamo Zakon, ki prepoveduje vsakršno delo otrok. Kako naj bo v mladosti in v zrelih letih potem človek telesno aktiven, če smo otroka v času vzgoje za življenje vzgojili v lenuha. Naj ta del zapisa končam, če ne me bo še kdo zatožil, da sem izkoriščevalec otrok.

V naslovu sem zapisal, da kdor išče ta tudi najde. V mislih imam nas invalide v tretjem življenjskem obdobju. Kdor se giblje po naravi in svežem zraku bo slej kot prej našel in si zagotovil dobro fizično kondicijo s tem pa tudi možnost za zdravo nadaljevanje življenja. Gibanje po naravi pa ima blagodejni učinek tudi na psiho našega telesa. Med gibanje po naravi se nam odpirajo neverjetni lepi panoramski pogledi ali pa na posamezni pejsaž šopka pomladnega cvetja. Med sprehodom po prebujajoči se naravi je veliko možnosti opazovati drobne ptičke, kateri si spletajo gnezda ali pa opazovati gozdne živali, oboje pa je kot božanje duše.

Kdaj ste nazadnje v naravi vdihavali svež zrak, se dobro spotili in proti koncu občutili tisti blaženi občutek povezanosti duše in telesa z gozdnim zrakom polnim kisika. Kaj še čakate, ko že vsi dobro vemo, da je gibanje pomemben dejavnik ohranjanja zdravja. Telo, ki je zanemarjeno in ne aktivno, postane šibko in veliko bolj podvrženo številnim poškodbam ter boleznim, kot je; osteoporoza, bolezni srca in ožilja, prevelika telesna teža, bolečinam med gibanjem. Težave zaradi slabih nemočnih mišic so pri ljudeh, ki se premalo gibljejo, veliko pogostejše.

Skratka gibanje po naravi pomaga utrjevati našo konstrukcijo ali po domače vse kosti. Srce se med naporom okrepi in lažje premaguje napore, ki jih telesna aktivnost zahteva od njega. Naši sklepi se utrjujejo in verjetnost poškodbe je manjša, ker se med aktivnostjo telesa utrjujejo tudi naše mišice in tako lažje prevzemajo napore za premagovanje težav pri gibanju.

Med rednim gibanjem bomo maščobne zaloge, katere so se shranile preko dolge zime, pokurili kot energijo, potrebno za delovanje telesa in zmanjšali telesno težo ter tako preprečili nastanek povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni in še mnogo drugih obolenj.

V društvu invalidov občine Kranjska Gora z mesečnimi pohodi v naravo, tokrat v obronke Karavank nad Kranjsko Goro, redno skrbimo za gibanje na svežem zraku. Ker je pomembno za zdravje in smo sami sebi prvi, ki imamo pri vzpostavljanju odnosa do gibanja v naravi odločilno vlogo. Z rutino si privzgojimo pomembnost pozitivnega vpliva gibanja na svežem zraku na zdravje. Prav je, da se moramo gibati na prostem v vseh vremenskih razmerah in da prilagodimo čas in način. Tako, sedaj v pomladnem času, ne bomo iskali izgovorov, da bi v neprijetnih vremenskih pogojih, kot so veter, dež ali sneg ostali pri televizorju. Namesto da nergamo in se pritožujemo nad vremenskimi razmerami, izkoristimo dež za prijeten sprehod v naravo z dežniki v rokah. Za sneg pa pri nas vemo, da je čudovita priložnost za mnoge gibalne aktivnosti od sankanja, smučanja, izdelovanje snežnih skulptur in kepanja. Tudi v manj ugodnih vremenskih razmerah lahko prijetno preživljamo čas v naravnem okolju in se tako sprostimo in uživamo.

Čas je da končam to pisarijo, in da se tudi sam odpravim izgubiti kakšen kg od mnogo preveč telesne teže. Bodite v cvetju in na svežem zraku srečni in nasmejani.

Predsednik DI: 
Jože Zupančič