DI Kranjska Gora: Kulturni praznik

KULTURA BIVANJA IN TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE!
Razmišljanje nepopravljivega idealista na pohodu v čast kulturnega praznika.

   Staranje je proces, ki mu nihče ne more pobegniti ali se mu izogniti. Prehod v tretje življenjsko obdobje je za mnogo ljudi eno najbolj stresnih obdobji. To obdobje je pogosto povezano z različnimi problemi, ki jih prinaša staranje. Kar nekaj težkih prelomov je na prehodu v tretje življenjsko obdobje. Mednje prav gotovo sodi upokojitev in to je čas, ko na novo organiziramo življenje. Življenje ni samopostrežna trgovina je nepredvidljivo. Zato je prehod s plače na pokojnino ter ob morebitni misli na selitev v dom za starejše tako stresno dejanje, da ga mnogi ne preživijo.

   Kako se starostnim problemom in težavam staranja navkljub, kakovostno starati in samostojno odločati o svojem življenju? Kakšno vlogo imajo pri tem različni dejavniki in snovalci programov za starejše ljudi? Kako delujejo različne ustanove in sorodniki ter druge osebe, ki skrbijo za starejše, sem pisal že v prejšnjem sestavku »športni dan«. Vprašanje pa je, kako in koliko lahko v društvih podpiramo in spodbujajo starejše članstvo, da sami sprejemajo odločitve o svojem življenju. Oziroma, kako bi to morali v društvih zagotavljati kakovostno staranje, pa nimam odgovora, ali pa.

Vsi, prav vsi moramo spremeniti odnos do starejše generacije. K temu nas sili čas in dejstva. Ni moč prezreti ali obiti, npr. življenjska doba je neprimerno daljša, kot v času naše mladosti in ne moremo kar pozabiti starejših in na njihovo potrebo po aktivnem staranju. Starejši v tretjem življenjskem obdobju imamo ponovno več časa zase in za svoje želje. Lahko se lotimo novih načinov izražanja, za katere prej ni bilo časa. Veliko se jih prične učiti kakšnega tujega jezika, včlanjujejo se v razna društva, ali se izobražujejo uporabljati računalnik. Mnoge pritegne ustvarjanje literarnih del, spoznavanje kulturne dediščine; ali pa je sedaj čas za fotografijo, katera ni več tako draga, kot nekoč.

Poskrbimo za lastno vitalnost z učenjem ter izboljšanjem svojega življenja tudi v tretjem življenjskem obdobju.

V našem invalidskem društvu Kranjska Gora se problematike dobro zavedamo in skušamo prijeti bika za roge. Če poenostavim, kultura je prav čisto vse, kar se dogaja okoli nas ali je pozitivno in kulturno ali negativno in nekulturno.

Vedeti bi morali, ali pa tudi vemo? Kaj pomeni biti kulturno aktiven član društva invalidov. Kakšne so formalne in realne možnosti kulturnega procesa za udejanjanje aktivnega članstva v društvu? Zavedamo se, da je kultura prisotna v vseh porah našega življenja. Seveda pa je nujno, da je v sožitju vseh generacij, v medsebojnem dopolnjevanju z dobrim medkulturnim dialogom. Ali so to samo pobožne želje članstva? Do ohranjanja domačih običajev, da radi zapojemo slovenske ljudske pesmi in nas rado zasrbijo pete ob ljudski glasbi?

Sami moramo poskrbeti za kakovostno in kulturno tretje življenjsko obdobje ter prisluhniti sebi! Prav bi bilo izpolniti svoje stare želje, za katere nismo imeli časa v času polne zaposlitve. Zato je tu ljubiteljska kultura, ta s številnimi izkušenimi prostovoljci z bogatim znanjem zagotovo prispevala največ kar lahko v društvu prispevamo za posameznika.

Ko govorimo o prostovoljstvu, najpogosteje pomislimo na pomoč sočlanom v stiski, kar staranje skoraj zagotovo je. Za delovanje v prostovoljstvu ni potrebno posebno znanje ali posebna izobrazba, potrebna je le pripravljenost in srčna kultura. Temu mnenju se pridružujejo tudi strokovnjaki. Na področjih, kot so skrb za zdravje, delovanje v kulturi in izobraževanju, pa vemo, da dobrota in srčna kultura ni dovolj.

Je pa tudi res, da delovanje v prostovoljstvu le ni tako preprosto in enostavno, kot se sliši. Prostovoljci morajo imeti vsaj nekaj znanja na področju delovanja, biti naklonjeni delovanju med različnimi skupinami potrebnih pomoči. Prav je, da so oboroženi s podatki prejemnikov pomoči in da imajo možnost, da področja delovanja in ustvarjanja skupno sooblikujejo s porabniki.

Zadnje čase se sliši, da so uspešnejše in primernejše prostovoljske vloge starejših, ker s svojimi izkušnjami ter modrostjo dosegajo bolj učinkovite rezultate med prejemniki v tretjem življenjskem obdobju ali nasploh pri ljudeh. Starejši se bolj odprejo svojim prostovoljnim sovrstnikom kot mlajšim prostovoljcem. Prostovoljci se med samim prostovoljnim delom tudi sami kalijo in se izobražujejo z dobrinami, kot so osebnostna krepitev, osmišljanje lastnega socialnega razvoja ali vodenje lastnega življenja.

Če se vrnem na področje kulture bivanja. Kultura daje življenju drugačne razsežnosti ob doživljanju lepega in vrednega, daje globino in širino dojemanja za tistega, ki prejema in za tistega, ki daje. Imeti streho nad glavo, hrano in toplo oskrbo je danes vse premalo, človek mora še kaj narediti zase, za svojo dušo. Kjer je zadovoljstvo in vitalnost človeka ob prehodu v tretje življenjsko obdobje, vse stvari stečejo lažje.

Prehod v starost je danes mnogo hujša travma, kot je bila nekoč, ker so ljudje živeli v skupnosti več generacij. Danes je vsaka družina drobna celica zase. V obdobju po upokojitvi se običajno pojavi osamljenost. Mnogi razmišljajo o tem, da so povsem odveč, od vseh pozabljeni celo od Boga. Nasprotno, pa so še taki, ki ob prehodu v tretje življenjsko obdobje šele začnejo svoje pravo življenje. Življenje v tretjem življenjskem ciklusu je odvisno od naše vitalnosti, zdravja in mnogih drugih dejavnikov, največ pa od nas samih.

Če ponovim filozofsko misel, da življenje ni kaj prida, je pa vse kar imamo in da ni nujno, da imamo vse, kar bi želeli, zadošča že to kar potrebujemo. Naj pa končam z razmišljanjem filozofa in teologa ter starejše gospe, kdaj se začne življenje?

Po ulici se sprehajata teolog ter filozof in iz njunega pogovora nastane problem, kdaj se začne življenje. Teolog je trdil, da ob spočetju, filozof pa, da ob rojstvu. Ker se nista mogla zediniti, sta ustavila starejšo gospo in jo povprašala za razsodbo. Gospa ju posluša in odgovori. Nihče od vaju nima prav. Življenje se začne, ko gredo otroci od doma in ko umre mož!

Predsednik DI:  
Jože Zupančič