DI Kranjska Gora: Preventiva je boljša kot kurativa
Teh nekaj enostavnih besed je vsakdo slišal že neštetokrat. Ali pa je v tej smeri za svoje zdravje naredil kaj koristnega, da bi preprečil obisk pri zdravniku, je pa že druga zgodba. Zgodi se da zaradi vsakodnevne ihte za boljšim jutri, ali v tekmi, da imamo enako ali vsaj malenkost več kot naš sosed, enostavno pozabimo na svoje zdravje. Zadnje čase se dogaja tudi, da smo se pripravljeni odreči vsemu, da bo le našim otrokom, vnukom ali pravnukom bilo vse pri rokah (beri pri riti). Tudi ko gre za naše zdravje ne pomišljamo, da jim ne bi stregli spredaj in zadaj. Sicer to ni nič slabega, če je v mejah normale in mejah možnega. Da pa je posledica takih dejanj načenjanje lastnega zdravja, pa zadeva že meji na obsedenost, lahko bi dejal, kar nekakšna zasvojenost. Vem, nič novega nisem napisal, je pa to ogledalo naše realnosti, jo hočemo ali nočemo videti, tu je in pika. No, v takem kotlu, kjer se kuhamo v veliki večini vsi, pa nekateri pomislijo, pomislimo na svoje zdravje tudi v takih časih.
V našem društvu že nekaj let, mislim, da bo že kar desetletje, vsako leto dvakrat obiščemo terme Zalakaros na Madžarskem. Naš obisk term ni ne vem kako dolg, vedno traja le po pet dni v aprilu in pet dni v oktobru, kar je za različno zdrave ljudi še v mejah, da ni pretiravanja, kar bi lahko bilo že škodljivo. No pa o tem kaj več v nadaljevanju.
In kje za vraga so te terme Zalakaros in kaj vse nudijo, da jih obiskujemo toliko let in to dvakrat na leto. Iz naših krajev je ta kraj, kar precej oddaljen. Že vožnja skozi vso Slovenijo do Prekmurja, do Lendave je nekaj manj kot 300 km, od tu pa je še 80 dobrih kilometrov v Madžarsko, približno še toliko pa je do Blatnega jezera, za boljšo predstavo kje je to.
Zalakaros, je bil do nedavnega majhna nepomembna vasica. Po odkritju termalnih zdravilnih vrelcev ter, po odhodu Sovjetske oblasti in padcu komunizma se je zadeva obrnila na bolje. Ker država in ne ljudje v vasici niso imeli sredstev za zagon turizma so se odločili svoje, turizmu naklonjene produkte, ponuditi tujemu kapitalu.
In glej čudo, kar čez noč so pričeli rasti hoteli s ponudbo, da te kap. Vseh vrst vodnih kopeli v nebroj notranjih in zunanjih bazenih, zdravniška oskrba, športna ponudba, dobra kulinarika, kar prijetna okolica in ne nazadnje sprejemljive cene za vse vrste zdravstvenih,turističnih in športnih uslug.
Uslužni turistični delavci in njihov turistični produkt so ustvarili dober glas, kateri se je slišal tudi do nas. Danes smo tam poznani, kot dobri in ne prezahtevni gostje. Naj pripomnim, da vsa turistična ponudba kraja sloni na srednje zahtevnem turističnem gostu, kar našim možnostim in financam nekako ustreza. Kdor si želi razuzdanih zabav, obiska igralnic, obiska visokih športnih klubov, pač tu nima kaj iskati, mogoče bo kdaj v bodoče tudi to nudil kraj, danes nudi veliko mira in nabiranja moči v smislu izboljšanje zdravja. Mislim da, da na vse odgovor naslednji stavek. Kraj se razvija s svetlobno hitrostjo, če ga ne obiščeš eno ali dve sezoni, ga skoraj ne prepoznaš.
Je pa Madžarska za nas turistična destinacija, o kateri vemo zelo malo ali skoraj nič. Zakaj je tako naj si danes vsak sam odgovori, mogoče kdaj drugič pa tudi na to temo kaj napišem.
Pustimo kraj času in njegovemu razvoju in se vrnimo, kako se počutimo mi kot gostje, kajti doma smo več ali manj mi tisti, ki goste sprejemamo in nas kot take ocenjujejo.
Za naš obisk najamemo turistično agencijo Ombus iz Rateč, njihovo osebje uredi vse, od najema sob, do kart za v bazene in fitnes ali welnes centre, tako, da mi udeleženci dobimo vse v enem paketu. Tudi v naprej je dogovorjeno s kom bo kdo skupaj ali pa si rezervira sobo z enim ležiščem. Sobe so prijetno opremljene s vso ponudbo za osebno nego s toaleto. V jedilnici je določeno, kdo s kom in kje sedi za časa bivanja v termah. Komu je več za španciranje je tu lepo poskrbljeno, tudi izven penzionska ponudba je dobra. Skratka za vse in za vsakogar je dovolj ponudbe. Večeri minevajo ob živi glasbi, ki pa nikjer ne prehaja v nemogočo glasnost, tudi pogovor je mogoč. Osebje hotelov je skoraj ne vidno in vedno na uslugo. Pri nekaterih je malo šepavo znanje tujih jezikov. Nemščina je tu od tujih jezikov zakon, ker so tudi lastniki hotelov po večini Nemci.
Počutje naših članov v termah Zalakaros pove podatek, da je avtobus za aprilsko ponudbo običajno poln že januarja, ne malo pa je članov, ki rezervirajo že za naslednje leto. Ni jih malo, ki povedo, da jim teh pet dni v termah povrne zdravje za celo leto v naprej in zato se več kot polovica potnikov za Zalakaros sploh ne menja in so vedno isti. Tudi domačini, turistični delavci nas poznajo in smo postali kar prijatelji.
Upam, da bo tako še dolgo, da bomo nabirali zdravje na različnih koncih, spoznavali druge kraje, druge običaje in si tako izboljševali zdravje in si širili obzorje.
To bi bilo za danes vse, drugič se oglasim desetega maja ko imamo pohod skozi Martuljško škratovo deželo, do takrat pa lep pozdrav in ne premrzle ledene može.
Predsednik DI
Jože Zupančič