Statut ZDIS


V skladu s 4, 7. in 9. členom Zakona o društvih (Uradni list RS št.: 61/06) in v skladu z določbami Zakona o invalidskih organizacijah (Uradni list RS št.: 108/02) je zbor članov Zveze delovnih invalidov Slovenije 19.6.2007 sprejel

Spremembe in dopolnitve Statuta Zveze delovnih invalidov Slovenije tako, da je sprejel v prečiščenem besedilu naslednji

STATUT
ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE


I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Zveza delovnih invalidov Slovenije (v nadaljevanju Zveza) je reprezentativna invalidska organizacija, ki so jo ustanovila občinska društva invalidov v Republiki Sloveniji z namenom ugotavljanja, zagovarjanja in zadovoljevanja skupnih potreb njihovih članov po izvajanju posebnih socialnih programov in storitev, posebej prirejenih za delovne invalide in osebe s telesno okvaro ter zastopanja interesov delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro na državni ravni.

 

2. člen

Zveza je nacionalno krovno združenje, ki preko svojih članov združuje:

  • delovne invalide po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
  • druge invalidne osebe, ki nimajo statusa delovnega invalida, pa zaradi pridobljenih ali prirojenih okvar in oviranosti, ki jih pogojuje oziroma ustvarja fizično in družbeno okolje, ne morejo same delno ali v celoti zadovoljevati potreb osebnega, družinskega in družbenega življenja v okolju, v katerem živijo in delajo;
  • zakonite zastopnike invalidov;
  • druge osebe, ki na različne načine podpirajo delovanje invalidskih organizacij na območju države Slovenije.

Zveza je prostovoljno, neodvisno, samostojno, nevladno, nepridobitno združenje društev invalidov, ter neodvisno od političnih strank in verskih skupnosti.

 

3.člen

Zveza je zveza društev invalidov s statusom organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva; predhodno soglasje k podelitvi statusa sta dali tudi Ministrstvo za šolstvo in šport in Ministrstvo za zdravje in je pravna oseba zasebnega prava. Zveza deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva.


4.člen

Ime: Zveza delovnih invalidov Slovenije.
Kratica: ZDIS.
Sedež Zveze je v Ljubljani.
Zveza deluje na območju celotne Republike Slovenije.

Zveza ima v pravnem prometu s tretjimi osebami vsa pooblastila v obsegu svoje dejavnosti v skladu s tem statutom ter odgovarja s svojimi razpoložljivimi sredstvi.

 

5.člen

Zveza ima svoj pečat, žig in znak.

Pečat Zveze je okrogle oblike, premera 3 cm. Na sredini pečata je znak Zveze, v spodnjem delu pa kratica ZDIS. Okrog znaka je napis: Zveza delovnih invalidov Slovenije.

Žig Zveze je pravokotne oblike in meri 4 x 2 cm. V levi polovici žiga je grafična označitev sončnih žarkov z napisom ZDIS. Črka I je oblikovana kot silhueta človeške figure. V desnem delu je napis ZVEZA DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE.

Znak Zveze ima enako označbo kot žig in je sivo-vijoličaste barve.

 

6.člen

Zveza deluje v skladu s tem statutom in vsakokratnim programom po načelih solidarnosti ter pri tem spoštuje ustavo, državno strategijo razvoja invalidskega varstva, mednarodne konvencije in standarde na področju invalidskega varstva ter načela sodobne pravne in socialne države.

Pri svojem delovanju Zveza sodeluje z drugimi invalidskimi organizacijami in državnimi organi, ki so po zakonu dolžni skrbeti za izvajanje socialno-zdravstvene in invalidske politike. Zveza sodeluje s sorodnimi organizacijami drugih držav in mednarodnimi organizacijami, ki delujejo s podobnimi nameni in cilji.

 

7. člen

Delovanje Zveze je javno. Zveza javnost obvešča o svojem delu preko lastnega dogovorjenega informacijskega sistema, sredstev javnega obveščanja in preko predstavnikov v organih Zveze. O svojem delu obvešča člane tudi z izdajanjem informacij in obvestil, z objavljanjem vabil in s pravico vpogleda članov v zapisnike organov Zveze.
Za zagotovitev javnosti dela in dajanja točnih informacij o delu Zveze je odgovoren predsednik Zveze.

 

II. NAMEN IN CILJI ZVEZE

8. člen

Namen Zveze je ugotavljanje, zagovarjanje in zadovoljevanje posebnih potreb delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro ter zastopanje njihovih interesov, delovanje proti diskriminaciji invalidov ter za njihovo večjo gmotno, socialno in pravno varnost, socialno integracijo in dobro zdravstveno počutje.

Temeljni cilji njenega delovanja so zato:

  • uveljavljanje človekovih pravic delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro,
  • vključenost v družbo in sodelovanje v vsakdanjem življenju,
  • nediskriminacija delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro,
  • vzpodbujanje delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro za opiranje na lastne moči in sposobnosti,
  • avtonomnost delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro kot uporabnikov storitev,
  • ekonomsko, socialno, zdravstveno in pravno varstvo delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro,
  • socialna pravičnost in enake možnosti delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro.


III. NALOGE ZVEZE

9. člen

Za uresničevanje svojega namena Zveza opravlja predvsem naslednje naloge:

  • ugotavlja interese in zagovarja potrebe delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro na vseh področjih, ki zadevajo življenje delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro;
  • v skladu z veljavnimi predpisi sodeluje in dopolnjuje izvajanje dejavnosti družbenega varstva delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro iz področij zaposlovanja, pokojninsko invalidskega varstva, socialnega varstva, zdravstvenega varstva, kulture, športa in rekreacije;
  • v zvezi s prejšnjo alineo organizira in izvaja aktivnosti za ohranitev zdravja in druge rehabilitacijske programe za delovne invalide in osebe s telesno okvaro ter izvaja in sodeluje pri izvajanju in razvijanju posebnih socialnih, zdravstvenih, izobraževalnih, kulturnih in športno rekreacijskih in drugih programov za delovne invalide in osebe s telesno okvaro;
  • načrtuje, organizira in izvaja programe, ki delovnim invalidom in osebam s telesno okvaro omogočajo bolj aktivno sodelovanje in pripomorejo k odstranjevanju ovir in bolj neodvisnemu življenju;
  • povezuje in usklajuje delo svojih članov, jim daje smernice, posreduje strokovna spoznanja in mednarodna dognanja ter kot krovna nacionalna invalidska organizacija strokovno sodeluje pri oblikovanju posameznih programov ter s sofinanciranjem v okviru razpoložljivih sredstev omogoča njihovo izvajanje;
  • sodeluje pri oblikovanju državnih ukrepov in predlaga sprejem predpisov in ukrepov na področju invalidskega varstva;
  • sodeluje pri oblikovanju sistemskih rešitev invalidskega varstva; predlaga, spodbuja in podpira ukrepe pristojnih organov in strokovnih ustanov za razvoj družbene skrbi za delovne invalide in osebe s telesno okvaro ter spremlja izvajanje dogovorjenega varstva;
  • predstavlja, varuje in uveljavlja pravice in interese delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro na državni ravni;
  • izvaja socialno varstveno dejavnost;
  • sodeluje pri preprečevanju in odpravljanju ovir v fizičnem in socialnem okolju;
  • nudi pomoč pri uveljavljanju potreb delovnim invalidom in osebam s telesno okvaro na področju varovanja zdravja, medicinske in socialne rehabilitacije, vzgoje in izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja, bivanja, socialne varnosti, kulture, športa in rekreacije;
  • preprečuje in blaži socialne ter psihične posledice invalidnosti;
  • usposablja delovne invalide in osebe s telesno okvaro za samopomoč ter svojce in prostovoljce za življenje in delo z invalidi;
  • razvija socialne spretnosti delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro;
  • osvešča javnost, tako, da preko javnih informacijskih sredstev seznanja javnost s problematiko delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro, jo priteguje k sodelovanju za reševanje splošnih družbenih vprašanj, ki jih poraja invalidnost;
  • organizira in pospešuje izmenjavo informacij, izkušenj in strokovnih dognanj med delovnimi invalidi in osebami s telesno okvaro, ustreznimi ustanovami in strokovnjaki;
  • izdaja posamične publikacije in strokovno gradivo;
  • izvaja izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja in humanistike;
  • zagotavlja zagovorništvo in ustvarja možnosti za samopomoč in dobrodelnost delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro;
  • krepi mednarodno povezovanje s področja delovanja Zveze;
  • opravlja naloge v skladu s predpisi ali na podlagi pogodb in pridobljenih pooblastil;
  • opravlja druge naloge, za katere se dogovorijo člani in so povezane z namenom in cilji Zveze.

Za izvajanje teh nalog je Zveza organizirana na državni, regionalni in lokalni ravni.

 

10. člen

Zveza izvaja pridobitno dejavnost, ki je povezana z njenimi nameni in cilji, kot dopolnilno dejavnost temeljni nepridobitni dejavnosti Zveze ter služi opravljanju dejavnosti in nalog opredeljenih v statutu in je v skladu z Zakonom o društvih in drugimi veljavnimi predpisi. Pridobitna dejavnost ne sme predstavljati pretežne dejavnosti Zveze in se opravlja zgolj v obsegu potrebnem za uresničevanje namena in ciljev Zveze.

Zveza lahko ustanovi invalidsko podjetje, ustanovo ali zavod, če je ustanovitev povezana z namenom delovanja Zveze, to je zaposlovanje in usposabljanje delovnih invalidov.

 

11. člen

V skladu s 10. členom je pridobitna dejavnost lahko:

  • lastna založniška dejavnost;
  • oddaja lastnih nepremičnin ter drugih sredstev, ki jih Zveza trenutno ne uporablja ali ne uporablja v celoti, v najem.

Zveza lahko za izvajanje pridobitnih dejavnosti iz 1. odstavka tega člena pooblasti tretjo osebo, o čemer se sklene pogodba.


IV. ČLANI ZVEZE

12. člen

Člani Zveze so občinska in medobčinska društva invalidov, ki kot člane vključujejo osebe iz 2. člena tega statuta. Za članstvo mora novi član izpolnjevati naslednje pogoje:

  • da ima nad 750 rednih članov, od tega najmanj 80 % delovnih invalidov,
  • da v občini, v kateri ima društvo, ki želi biti član, sedež, ne obstaja društvo invalidov, ki je že vključeno v Zvezo,
  • da je vpisano v register društev (odločba pristojne upravne enote),
  • da njihov statut/pravila niso v nasprotju z določili statuta Zveze,
  • da je njihov statut/pravila usklajen z Zakonom o društvih (potrdilo pristojne upravne enote),
  • da ima zapisnik ustanovnega zbora članov društva,
  • da zbor članov društva sprejme sklep, da sprejema statut Zveze ter da zbor članov društva sprejeme sklep o vključitvi v Zvezo,
  • da je njihova šifra dejavnosti 85.322 – dejavnost invalidskih organizacij,
  • da ima status invalidske organizacije,
  • da zbor članov društva potrdi vsebinski in finančni plan dela društva za tekoče leto,
  • da ima društvo razčlenjene posebne socialne programe (naziv, vsebina, namen in cilj, upravičenost, kriteriji za koriščenje programa, uporabniki in njihovo število, izvajalci: strokovni odgovorni nosilec programa in drugi izvajalci, način izvajanja, trajanje, finančna vrednost programa, struktura stroškov, evalvacija),
  • da ima podpisane pristopne izjave članov društva,
  • da uspešno izvaja vsaj en posebni socialni program, ki podpira neodvisno življenje delovnih invalidov in zanj namenja finančna sredstva vsaj zadnja tri leta,
  • da ima poročilo o delovanju in materialno finančnem poslovanju društva v preteklih treh letih,
  • da ima poročilo o izvajanju posebnih socialnih programov za delovne invalide v preteklih treh letih.

Društvo zaprosi za članstvo s pisno vlogo, ki ji priloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za članstvo. Izpolnjevanje pogojev preverja in ugotavlja upravni odbor Zveze.

Društvo postane član, ko ga v članstvo sprejme zbor članov Zveze s sklepom in podpiše izjavo o spoštovanju Statuta Zveze.

Za veljavnost sklepa zbora članov Zveze o sprejemu novega člana je potrebno soglasje vseh obstoječih članov Zveze k sprejemu predlaganega člana.

Soglasje DI – člana Zveze je podano, ko sklep o tem sprejme zbor članov posameznega DI – člana Zveze.

 

13. člen

Član mora spoštovati statut Zveze, sicer je lahko izključen s sklepom zbora članov Zveze. Zbor članov sprejme odločitev o izključitvi z večino glasov vseh članov.

 

14. člen

Članstvo v Zvezi preneha:

  • z izstopom, ko upravnemu odboru Zveze poda izjavo o izstopu najvišji organ društva člana
  • z izključitvijo v skladu z 13. členom,
  • s prenehanjem delovanja društva.

 

15. člen

Pravice članov Zveze so:

  • da volijo predstavnike - invalide in predlagajo svoje predstavnike - invalide v organe Zveze,
  • da aktivno sodelujejo pri uresničevanju ciljev in programov Zveze,
  • da uresničujejo in izvajajo sprejete sklepe organov Zveze,
  • da za izvajanje svojih programov prejmejo strokovno in finančno pomoč Zveze v skladu s programom Zveze.

 

16. člen

Dolžnosti članov Zveze so:

  • da volijo organe Zveze,
  • da v svojih programih upoštevajo dogovorjene cilje in naloge Zveze,
  • da s svojo dejavnostjo prispevajo k uresničevanju ciljev in programov Zveze,
  • da delujejo v skladu s tem statutom in drugimi akti Zveze,
  • da spoštujejo in izvajajo odločbe in sklepe organov Zveze,
  • da poročajo organom Zveze o uresničevanju svojih delovnih in finančnih programov,
  • da varujejo ugled Zveze.


V. ORGANI ZVEZE

17. člen

Organi Zveze so:

  • zbor članov
  • upravni odbor,
  • predsednik,
  • nadzorni odbor,
  • častno razsodišče

Zbor članov

18. člen

Zbor članov je najvišji organ Zveze. Zbor članov sestavljajo predstavniki članov Zveze. Vsak član Zveze ima v zboru članov eno mesto. Mandat predstavnikov zbora članov je 4 leta in se lahko ponovi enkrat.

Zbor članov se sestaja na rednih in izrednih sejah.

Redno zasedanje zbora članov se mora sklicati praviloma enkrat na leto. Sklic zbora članov in dnevni red določi upravni odbor Zveze.

Izredne seje se sklicujejo po potrebi. Skliče jih predsednik Zveze ali upravni odbor na lastno pobudo ali na pobudo najmanj 1/3 članov ali na pobudo nadzornega odbora.

Če predsednik ali upravni odbor ne skličeta izredne seje v roku enega meseca od prejema pobude, jo lahko v nadaljnjih 14 dneh skliče pobudnik, ki mora predložiti dnevni red z ustreznim gradivom.

Gradivo za zbor članov se mora predstavnikom dostaviti praviloma najmanj 10 dni pred zasedanjem.

Pri delu zbora članov sodelujejo tudi člani upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča, če so v vlogi predstavnika člana; na zasedanju imajo pravico razpravljati, nimajo pa pravice glasovati o svojih poročilih in svojih razrešnicah.

 

19. člen

Zbor članov veljavno sklepa, če je ob predvidenem času za začetek seje navzočih najmanj polovica predstavnikov. Če v času, ki je napovedan za začetek seje, zbor članov ni sklepčen, se začetek seje odloži za 30 minut, nakar zbor članov veljavno sklepa, če je prisotnih najmanj 1/3 predstavnikov.

 

20. člen

Zbor članov vodi do izvolitve delovnega predsedstva predsednik Zveze. Delovno predsedstvo ima predsednika in dva člana, ki jih izvoli zbor članov. Zbor članov izvoli tudi zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika, po potrebi pa tudi verifikacijsko, kandidacijsko ali volilno komisijo ter druge delovne organe.

O delu zbora članov se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in overovatelja zapisnika.

 

21. člen

Pristojnosti zbora članov so:

  • sprejemanje Poslovnika o delu zbora članov,
  • sklepanje o dnevnem redu,
  • sprejemanje statuta Zveze ter njegovih sprememb in dopolnitev,
  • sprejemanje programskih izhodišč Zveze in sprememb,
  • sprejemanje letnega poročila po opravljenem notranjem nadzoru nadzornega odbora
  • sprejemanje poročila o delu upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča med dvema zasedanjema,
  • volitve in razrešitve predsednika Zveze, predsednika in članov nadzornega odbora in častnega razsodišča,
  • potrditev s sprejemanjem ugotovitvenega sklepa o izvoljenih članih upravnega odbora na koordinacijskih odborih,
  • odločanje o pritožbah zoper sklepe upravnega in nadzornega odbora in častnega razsodišča,
  • sprejemanje novih članov Zveze,
  • določa število koordinacijskih odborov in njihove teritorialne meje
  • sprejemanje pomembnejših deklaracij in memorandumov o položaju invalidov, s katerimi opozarjajo slovensko in mednarodno javnost,
  • razpravljanje in opredeljevanje do pomembnejših domačih in mednarodnih dokumentov, ki opredeljujejo izenačevanje možnosti invalidov in zagotavljanje njihove socialne integracije,
  • razpravljanje o pomembnejših aktualnih družbenih vprašanjih, ki so pomembna za invalide ter sprejemanje stališč, pobud in sklepov o njih,
  • odločanje o prenehanju Zveze,
  • odločanje o drugih pomembnih zadevah v skladu s cilji in nalogami Zveze.

 

22. člen

Sklepi, stališča in druge odločitve so veljavno sprejete, če zanje glasuje večina navzočih predstavnikov članov.

Če se odloča o statutu ali njegovih spremembah ali dopolnitvah, prenehanju Zveze, o pomembnih premoženjskih zadevah in o volitvah v organe Zveze, mora za veljavnost sklepa glasovati večina vseh predstavnikov članov.

Pri volitvah v organe Zveze so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največ glasov.

Praviloma se o vseh zadevah na zboru članov glasuje javno, lahko pa zbor članov s sklepom določi tudi tajno glasovanje.

 

Upravni odbor

23. člen

Upravni odbor je izvršilni organ zbora članov Zveze, ki skrbi za uresničevanje in izvajanje nalog zbora članov in drugih organov Zveze. Upravni odbor vodi in usmerja delo Zveze med dvema sejama zbora članov in zagotavlja materialne pogoje za delovanje Zveze.

 

24. člen

Upravni odbor sestavljajo na zboru članov potrjeni predstavniki članov, izvoljeni na koordinacijskih odborih. Upravni odbor sestavlja po en predstavnik iz vsakega koordinacijskega odbora.

Vsak član upravnega odbora je zadolžen za spremljanje in izvajanja nalog Zveze na področju delovanja koordinacijskega odbora, ki ga je izvolil.

Predsednik Zveze je tudi predsednik upravnega odbora. Na zasedanju upravnega odbora sodeluje tudi sekretar Zveze, brez pravice glasovanja.

Člani upravnega odbora ne morejo biti istočasno člani vodstev političnih strank ali vodstev njihovih lokalnih organizacij.

 

25. člen

Mandat članov upravnega odbora je 4 leta in se po izteku mandatne dobe lahko enkrat ponovi. Če med trajanjem mandata iz kakršnegakoli razloga preneha mandat članu upravnega odbora, na njegovo mesto koordinacijski odbor izvoli drugega. Ugotovitveni sklep o izvolitvi novega člana sprejme upravni odbor, potrdi pa se na prvem naslednjem zboru članov.

 

26. člen

Naloge in pristojnosti upravnega odbora so:

  • voli podpredsednika,
  • sprejema poslovnik o delu upravnega odbora,
  • uresničuje program dela Zveze in sklepe zbora članov,
  • sprejema letni vsebinski in finančni program Zveze, v katerem natančno opredeli tudi vse glede izvajanja posebnih socialnih programov,
  • pripravi in potrdi letno poročilo Zveze, ki ga pred predložitvijo zboru članov da v pregled nadzornemu odboru,
  • pripravlja gradiva za zbor članov,
  • sklicuje zbor članov,
  • razpisuje volitve v organe Zveze,
  • poroča zboru članov o svojem delu in izvajanju programskih izhodišč,
  • sprejema pravilnike in druge akte Zveze,
  • odloča o pritožbah na sklepe delovnih teles,
  • podeljuje priznanja Zveze,
  • sprejema deklaracije in memorandume o položaju invalidov, s katerimi opozarja slovensko in mednarodno javnost,
  • razpravlja in se opredeljuje do domačih in mednarodnih dokumentov, ki opredeljujejo izenačevanje možnosti invalidov in zagotavljanje njihove socialne integracije,
  • razpravlja o aktualnih družbenih vprašanjih, ki so pomembna za invalide ter sprejema stališča, pobude in sklepe o njih,
  • odloča o nagradah, nadomestilih in povračilih stroškov funkcionarjev in članov organov Zveze,
  • upravlja s premoženjem Zveze ter sprejema odločitve glede razpolaganja s premoženjem in je odgovoren za zagotavljanje materialnih pogojev za delovanje Zveze,
  • odloča o ustanovitvi drugih pravnih oseb v skladu s tem statutom,
  • daje pojasnila, ki so vezana na izvajanje določb statuta,
  • odgovarja za stalno in pravočasno obveščanje članov Zveze,
  • imenuje in razrešuje sekretarja/ko Zveze,
  • sprejema sistematizacijo strokovne službe ter odloča o ugovorih iz delovnega razmerja,
  • imenuje predstavnike, ki zastopajo Zvezo v organizacijah, delovnih telesih, organih ali ustanovah doma in v tujini,
  • sodeluje z organi in organizacijami drugih invalidskih in sorodnih organizacij.

 

27. člen

Upravni odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa vsake štiri mesece.

Upravni odbor skliče predsednik Zveze po lastni presoji ali na pobudo 1/3 članov upravnega odbora. Če predsednik v 14 dneh po prejemu pobude seje ne skliče, jo lahko skliče pobudnik. Pobudnik mora k vabilu priložiti dnevni red in gradivo o problematiki, zaradi katere je seja sklicana.

 

28. člen

Upravni odbor veljavno sklepa, če je na seji prisotnih več kot polovica članov. Sklepi so veljavni, če zanj glasuje več kot polovica navzočih članov.

Zaradi racionalnosti lahko opravi upravni odbor korespondenčno sejo. Na takšni seji je mogoče sprejeti veljavne sklepe, če nihče od članov upravnega odbora v roku 24 ur od prejema gradiva ne nasprotuje taki seji.

 

29. člen

Za uspešno izvajanje nalog lahko upravni odbor ustanovi stalna ali občasna delovna telesa ter imenuje člane teh teles.

 

Predsednik

30. člen

Predsednik Zveze, ki je hkrati predsednik upravnega odbora, predstavlja in v pravnem prometu zastopa Zvezo in je odgovoren za izvajanje sprejetih sklepov organov Zveze. Je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta in podpisuje akte, ki jih sprejemata zbor članov in upravni odbor.

Predsednik skrbi za zakonitost in javnost dela predvsem s tem, da:

  • je član upravnega odbora po svoji funkciji in mu predseduje,
  • predstavlja in zastopa Zvezo ter skrbi za izvajanje sklepov organov Zveze,
  • pooblašča druge osebe za izvrševanje določenih nalog,
  • odloča o izplačilih do višine, ki jo določi upravni odbor,
  • vodi in sprejema zunanje delegacije in predstavnike,
  • odloča o sodelovanju predstavnikov Zveze na strokovnih posvetih doma ali v tujini in odobrava službena potovanja,
  • lahko sklicuje tudi seje nadzornega odbora in častnega razsodišča,
  • za javnost podaja informacije, pojasnila in druge podatke o delovanju Zveze,
  • opravlja vsa druga dela, za katera je pooblaščen s tem statutom in sklepi organov Zveze.

Predsednik lahko zadrži izvršitev sklepa upravnega odbora, s katerim se lahko povzroči motnja v poslovanju ali izguba. V takem primeru predsednik zadržani sklep predloži v obravnavo nadzornemu odboru, da poda o tem svoje mnenje ter ga nato da ponovno v odločanje upravnemu odboru.

Za svoje delo je predsednik odgovoren zboru članov. Njegov mandat traja 4 leta in se lahko po izteku mandatne dobe ponovi.

Podpredsednik Zveze, ki je hkrati tudi podpredsednik upravnega odbora, nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti in opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti predsednik.

 

Nadzorni odbor

31. člen

Nadzorni odbor spremlja in nadzira finančno in materialno poslovanje Zveze, nadzoruje uresničevanje sprejetih odločitev zbora članov in pregleda predlog letnega poročila predvsem v smislu resničnega prikaza premoženja in poslovanja Zveze ter poda oceno ali so bili presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za uresničevanje namena in ciljev Zveze.

O svojem delu in ugotovitvah poroča upravnemu odboru in zboru članov.

Nadzorni odbor šteje 3 člane – predsednika in dva člana, ki jih izvoli zbor članov Zveze izmed predstavnikov članov. Predsednik nadzornega odbora določi svojega namestnika.

Namestnik izvršuje funkcijo predsednika v času njegove odsotnosti. Mandat članov nadzornega odbora traja 4 leta in se lahko po izteku mandatne dobe še enkrat ponovi.

Seje nadzornega odbora skliče predsednik nadzornega odbora po lastni presoji, vendar najmanj enkrat letno. Sklepe sprejema z večino glasov vseh članov.

Nadzorni odbor dela po poslovniku in je za svoje delo odgovoren zboru članov.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti istočasno člani drugih organov Zveze, člani vodstev političnih strank ali vodstev njihovih lokalnih organizacij.

 

Častno razsodišče

32. člen

Častno razsodišče sestavljajo predsednik in dva člana oziroma njihovi namestniki, izvoljeni na zboru članov Zveze izmed predstavnikov članov, za dobo štirih let. Po preteku mandatne dobe so lahko ponovno izvoljeni še za en mandat.

Častno razsodišče obravnava zakonitost postopkov, disciplinske kršitve članov, članov organov in funkcionarjev Zveze. O svojem delu in ugotovitvah poroča zboru članov in upravnemu odboru. Častno razsodišče obravnava tudi spore med Zvezo in člani Zveze in spore med člani Zveze.

Seje častnega razsodišča skliče predsednik častnega razsodišča po lastni presoji – vendar najmanj enkrat letno.

Častno razsodišče sprejema odločitve z večino glasov.

Častno razsodišče dela po poslovniku in je za svoje delo odgovorno zboru članov.

 

33.člen

Častno razsodišče v primeru kršitev, navedenih v 32. členu vodi disciplinske postopke in izreka disciplinske ukrepe, v drugih primerih pa sprejema odločitve, vse v skladu s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme upravni odbor.

Kršitelju je možno izreči naslednje ukrepe:

  • opomin,
  • javni opomin,
  • izključitev iz Zveze.

O pritožbah zoper odločitev častnega razsodišča odloča zbor članov.

Častno razsodišče o svojem delu poroča upravnemu odboru in zboru članov.


VI. KOORDINACIJSKI ODBORI

34. člen

Koordinacijski odbor je oblika organiziranosti članov Zveze za izvajanje skupnih nalog Zveze in članov na območni oziroma regionalni ravni (teritorialna organiziranost). Število koordinacijskih odborov in njihove teritorialne meje določi zbor članov Zveze.

Notranja organiziranost, volitve člana upravnega odbora Zveze in delovanje koordinacijskega odbora se določi s poslovnikom o delovanju koordinacijskega odbora, ki ga s predhodnim soglasjem upravnega odbora Zveze sprejme koordinacijski odbor. V poslovniku mora biti glede volitev člana upravnega odbora Zveze določeno najmanj sledeče:

  • pred iztekom mandata člana upravnega odbora Zveze ali v primeru prenehanja funkcije člana upravnega odbora Zveze iz kakršnegakoli drugega razloga (npr.: odpoklic, odstop, smrt) je dolžna po poslovniku pristojna oseba sklicati volilno sejo koordinacijskega odbora;
  • vsak član koordinacijskega odbora – član Zveze ima enako število predstavnikov, vendar ne manj kot 3;
  • kandidate za člane upravnega odbora Zveze ima pravico predlagati vsak član Zveze v koordinacijskem odboru;
  • vsi predstavniki članov Zveze v koordinacijskem odboru imajo pravico voliti člana upravnega odbora Zveze;
  • volitve so tajne;

izvoljeni član upravnega odbora Zveze je istočasno predsednik koordinacijskega odbora.


VII. STROKOVNI SVET

35. člen

V okviru dejavnosti lahko pri Zvezi deluje Strokovni svet, ki je strokovno posvetovalno telo upravnega odbora, člani pa so lahko strokovnjaki s področja invalidskega varstva, ki delajo v vladnih ustanovah, v znanstvenih institucijah ali nevladnih ustanovah in organizacijah.

Člane strokovnega sveta imenuje, na predlog predsednika Zveze, upravni odbor Zveze. Naloga strokovnega sveta je pripraviti strokovne osnove za programe in delo organov Zveze ter izvajati druge naloge za potrebe organov Zveze. Sodelovanje strokovnega sveta z drugimi organi Zveze koordinira predsednik Zveze.


VIII. STROKOVNA SLUŽBA ZVEZE

36. člen

Delavci strokovne službe sklenejo delovno razmerje s pogodbo o zaposlitvi v skladu s kolektivno pogodbo za področje zdravstva in socialnega varstva v Republiki Sloveniji, ki jo v imenu Zveze podpiše sekretar / ka, za sekretarko pa predsednik Zveze.Vsi delavci strokovne službe sklenejo delovno razmerje le po predhodnem soglasju upravnega odbora.

Sredstva za delo strokovne službe zagotavlja Zveza s finančnim načrtom. Organiziranost strokovne službe, osebne dohodke in sistematizacijo delovnih mest določa poseben akt, ki ga sprejme upravni odbor Zveze.

Sekretar / ka Zveze je vodstveno izvršilna delavka Zveze s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ter hkrati vodja strokovne službe, odgovorna za izvajanje strokovnih, organizacijskih, administrativnih in tehničnih nalog Zveze.

Za svoje delo je sekretar / ka odgovorna predsedniku Zveze in upravnemu odboru Zveze.

Finančno materialno poslovanje lahko opravlja za Zvezo strokovni računovodski servis.


IX. FINANČNO POSLOVANJE ZVEZE

37. člen

Zveza pridobiva sredstva za svoje delovanje:

  • s članarino,
  • iz fundacij,
  • iz Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji,
  • iz proračunskih in drugih javnih sredstev,
  • z darili in volili,
  • s pridobivanjem koncesij,
  • s prispevki donatorjev in sponzorjev,
  • iz naslova materialnih pravic in zakonsko dovoljene pridobitne dejavnosti,
  • z dohodki lastnega premoženja,
  • iz drugih virov.

 

38. člen

Premoženje Zveze predstavlja vse nepremično in premično premoženje, ki je vpisano kot premoženje Zveze v zemljiško knjigo oziroma inventarno knjigo ter vsa denarna sredstva.
S premoženjem in finančnimi sredstvi upravlja upravni odbor Zveze v skladu s finančnim načrtom in programom dela Zveze.

Lastnino Zveze, pridobljeno iz sredstev fundacije, je mogoče odtujiti le s soglasjem fundacije.

Presežek prihodkov nad odhodki porabi Zveza za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

 

39. člen

Poslovanje s finančnimi sredstvi, sprejemanje letnega poročila in druga vprašanja, ki se nanašajo na materialna sredstva, se urejajo po veljavnih predpisih, v skladu s tem statutom in v skladu z načeli, ki veljajo za društva.

Zveza mora finančno dokumentacijo za planiranje, finančno poslovanje in letno poročilo sestavljati tako, da so posebej razvidni finančni viri, stroški za delovanje, za izvajanje posebnih socialnih programov in za naložbe. Podatki se izkazujejo v skladu z računovodskim standardom za invalidske organizacije.

Osebni prejemki iz naslova delovanja posameznikov v Zvezi so opredeljeni v posebnem aktu Zveze in ne smejo biti višji kot je določeno z zakoni in s kolektivno pogodbo za področje zdravstva in socialnega varstva.

Podatki o finančnem in materialnem poslovanju iz pridobitne dejavnosti Zveza vodi in izkazuje ločeno.

Letno poročilo o poslovanju Zveze mora Zveza predložiti organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, do zadnjega dne v mesecu marcu tekočega leta.

Pravnim in fizičnim osebam, ki namenjajo sredstva Zvezi, pa o porabi teh sredstev Zveza poroča v rokih, kot jih le-ti sami določijo.

 

40. člen

Zveza v okviru svojega finančnega stanja in možnosti sorazmerno zagotavlja sredstva za izvajanje svojih programov dela. Konkretneje to določa s svojimi letnimi plani in sklepi pristojnih organov Zveze.

Zveza je dolžna namensko, varčno in preudarno gospodariti s svojim premoženjem in sredstvi, tako v skladu z zakoni, drugimi predpisi, pogodbami in letnimi delovnimi in finančnimi načrti.

Če Zveza pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora nameniti za uresničevanje svojega namena ter ciljev ter za izvajanje svoje osnovne nepridobitne dejavnosti, za katero je bila ustanovljena. Zveza začasne presežne prilive nalaga v eno od bank, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za poslovanje.

Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih Zveza prejme za izvajanje svoje dejavnosti, opravljajo njeni pristojni organi in računsko sodišče.

 

41. člen

Finančno poslovanje Zveza opravlja preko transakcijskega računa pri poslovni banki, če to ni v nasprotju z zakonom.

Odredbodajalec - podpisnik finančnih nalogov je predsednik ali druga pooblaščena oseba, ki posluje v skladu z zakoni in drugimi predpisi in v skladu s sprejetim finančnim in delovnim načrtom Zveze ter sklepi zbora članov, upravnega odbora ali pristojnih organov in pooblaščenih posameznikov.

 

X. PRENEHANJE DELOVANJA ZVEZE

42. člen

Zveza lahko preneha po volji članov, s spojitvijo z drugo zvezo, s pripojitvijo k drugi zvezi ali po samem zakonu.
Sklep o prenehanju Zveze sprejme zbor članov. Sklep mora vsebovati ime po dejavnosti sorodnega društva, ustanovljene na podlagi zakona, na katerega se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje Zveze. Lastnina Zveze pridobljena v času, ko je Zveza pridobila status invalidske organizacije, ob njenem prenehanju, preide v deležu, ki ga je prispevala fundacija, v last fundacije.
Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.


XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

43. člen

Pogoja iz prve in druge alinee 1. odstavka 12. člena tega statuta ne veljata za člane Zveze, ki so člani ob sprejemu tega statuta.

 

44. člen

S sprejetjem tega statuta preneha veljati statut z dne 27.maja 2004.

 

 

Ljubljana, dne 17.6.2007.

 

Sekretarka:
mag.Tanja Hočevar
Predsednik:
Drago Novak