Delovni invalidi in podnebno prilagajanje
Delovni invalidi predstavljajo veliko skupino prebivalstva, ki je še posebej ranljiva na učinke podnebnih sprememb, zato je nujno, da se njihove potrebe upoštevajo pri pripravi nacionalne Strategije prilagajanja na podnebne spremembe.
Svet Združenih narodov za človekove pravice je v posebni resoluciji leta 2019 o človekovih pravicah in podnebnih spremembah pozval vse države, naj vključijo invalide in njihove potrebe v oblikovanje podnebnih politik. Spodbudil je tudi nastanek študije o promociji in varstvu pravic invalidov v kontekstu podnebnih sprememb. Ta poudarja, da so osebe z invalidnostmi zaradi družbenih, okoljskih in ekonomskih ovir še posebej ranljive za posledice podnebnih sprememb. V izrednih razmerah imajo težji dostop do osnovnih storitev, pogosto živijo v revščini in so izpostavljene večplastni diskriminaciji (npr. zaradi spola, starosti, etnične pripadnosti). Posebej opozarja na njihovo ranljivost v času ekstremnih vremenskih pojavov. Zato je ključno, da so te osebe in njihove organizacije ustrezno in prilagojeno informirano vključene v oblikovanje podnebnih ukrepov in rešitev. Analiza o tem, koliko države vključujejo invalide in njihove pravice v oblikovanje podnebnih politik je ugotovila, da je v politike podnebnega prilagajanja to vključilo le 75 držav (od 195 podpisnic). Slovenije ni med njimi, saj so bili invalidi doslej pri razpravah o podnebnih spremembah v veliki meri prezrti in niso bili aktivno vabljeni v procese oblikovanja podnebnih politik.
Na ravni EU se tematiki podnebnih sprememb in invalidov se najbolj angažirano posveča krovna evropska organizacija, ki se ukvarja z invalidi (European disability forum). Vendar pa invalidov tudi ne spregleda EU strategija podnebnega prilagajanja, prav tako pa se na podnebne sprememb ozira EU strategija o pravicah oseb z invalidnostjo 2021-2030.
Podnebni zakon, ki je bil sprejet avgusta lani, kot enega izmed vodilnih načel določa načelo družbene sprejemljivosti in pravičnosti, po katerem je potrebno upoštevati tudi ranljivost družbenih skupin. Na tem mora temeljiti tudi Strategija prilagajanja podnebnim spremembam, ki jo mora država sprejeti do februarja 2027. Prilagajanje pa pomeni ukrepe zmanjševanja ranljivosti in krepitve odpornosti tako naravnih kot družbenih sistemov na trenutne in pričakovane vplive podnebnih sprememb.
Delovni invalidi v Sloveniji predstavljajo veliko skupino prebivalstva, ki je še posebej ranljiva na učinke podnebnih sprememb. Samo v Zvezi delovnih invalidov Slovenije jih je vključenih skoraj 50.000. Gre za še delovno aktivne ali upokojene osebe, ki imajo zaradi različnih zdravstvenih težav oziroma invalidnostjo trajno omejene psihofizične zmožnosti. Te osebe so zaradi revščine, diskriminacije in stigme še posebej izpostavljene negativnim vplivom podnebnih sprememb, ki lahko ogrozijo njihovo zdravje, prehransko varnost, bivališče, dostop do vode in sanitarij, preživetje ter mobilnost, kar se še posebej pokaže ob naravnih nesrečah.
Invalidske in okoljske organizacije so ob mednarodnem dnevu invalidov leta 2023 izvedle posvet na temo Invalidi in podnebne spremembe in ugotovile, da morajo organizacije, ki delajo z invalidi, povezane z okoljskimi organizacijami, pri oblikovanju podnebnih ukrepov igrati pomembno vlogo. Zato smo se pri ugotavljanju potreb delovnih invalidov in za njihovo vključitev pri načrtovanju predvsem podnebnega prilagajanja povezali Zveza delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) in okoljske organizacije Plan B za Slovenijo in konec novembra izvedli pilotno delavnico s člani ZDIS o njihovih potrebah.
Delavnica je potrdila tako ugotovitve mednarodnih analiz kot tistih iz posveta iz 2023. Podnebne spremembe povečujejo tveganje za poškodbe, bolezni in poslabšanje zdravstvenega stanja. V času nesreč osebe z oviranostmi težje dostopajo do informacij, prevoza in varnih prostorov. Ekstremni vremenski pojavi, kot so poplave, ogrožajo bivališča, osebe z invalidnostmi pa se težje evakuirajo ter dostopajo do varnih zatočišč zaradi okoljskih in arhitekturnih ovir, pogosto pri tem izgubijo tudi potrebne pripomočke. Izredni vremenski dogodki povzročajo še večjo odvisnost gibalno oviranih od tretjih oseb, potrebovali bi tudi zgodnejše obveščanje. Vročinski valovi povzročajo večjo ogroženost zdravja in psihičnega stanja, zelenih površin v urbanih okoljih (tudi manjših) je premalo. Na podeželju delovni invalidi pogrešajo njim prilagojeno mobilnost – to je takrat, ko jo potrebujejo (zaradi obiska zdravnika, lekarne, terapij) ter bolj kot druge družbene skupine trpijo zaradi izginjanja za življenje potrebne infrastrukture iz podeželja (dostop do dobrin in storitev). Hkrati pa invalidi težje izražajo svoje potrebe in tudi niso ustrezno in prilagojeno informirani, tudi glede morebitnih upravičenj. Do teh vodijo zapletene administrativne poti, ki jih ne zmorejo.
Med rešitvami, ki bi povečale njihovo odpornost na učinke podnebnih sprememb prepoznavajo so videli kot potrebne predvsem ukrepe na področju zaščite in reševanja pred naravnimi nesrečami ob večjih izrednih dogodkih, glede omilitve učinkov vročinskih valov, javnega prevoza in infrastrukture. Glede izrednih vremenskih dogodkov in naravnih nesreč potrebujejo zgodnejše alarmiranje, saj potrebujejo več časa. Načrti zaščite in reševanja bi morali vključevati tudi specifične potrebe invalidov (kje so invalidi, morebitni nepokretni ali starejši in kakšne so njihove potrebe) ter se pogosteje posodabljati glede na stanje na terenu. Za lajšanje učinkov vročinskih valov bi moralo biti dostopnih več zelenih površin v vseh urbanih okoljih, ohlajenih skupnostnih prostorov ter več (cenovno in krajevno) dostopnih bazenov. Tudi klimatske naprave bi morale biti subvencionirane. Javni prevoz bi moral biti urejen tako, da bi bila ustrezne oblike mobilnosti invalidom dostopen fizično blizu in v času, ko ga potrebujejo. Izboljša naj se tudi dostop do ključnih dobrin in storitev v lokalnem okolju, saj to zagotavlja splošno odpornost lokalne skupnosti. Nasploh pa potrebujejo boljšo informiranost o podnebnih spremembah in vseh možnih ukrepih, ki se jih lahko poslužijo, njihovem subvencioniranju (pri katerem na imajo invalidi prednost ali višje subvencije) in pomoč pri premagovanju administrativnih postopkov za uveljavljanje teh ugodnosti.
Družba je lahko podnebno odporna le, kolikor so odporne njene najšibkejše skupine. Skupina delovnih invalidov pretežno sodi tudi v družbeno skupino, ki živi pod pragom tveganja revščine (več kot 260.000 ljudi oz. 13 % prebivalstva). So eni najbolj ranljivih na posledice učinkov podnebnih sprememb in imajo najmanjše možnosti za prilagajanje nanje. Da podnebno prilagajanje pravično, je nujno bolje razumeti njihove potrebe pri prilagajanju ter oblikovati ukrepe, ki bodo povečali odpornost te družbene skupine. Zato smo ZDIS in Plan B za Slovenijo poli predlog Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo podali predlog, da tako ZDIS kot druge invalidske organizacije vključi v pripravo Strategije prilagajanja na podnebne spremembe.
Skupen predlog Zveze delovnih invalidov Slovenije in Plan B za Slovenijo Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo za vključitev delovnih invalidov in njihovih potreb v pripravo Strategije prilagajanja podnebnim spremembam
Skupen predlog ZDIS in Plan B za Slovenijo Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (pdf)