Pripravil: Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, Povšetova 37, Ljubljana

Rubrika se sproti dopolnjuje!

1. Ali lahko upokojena oseba uveljavi telesno okvaro? Invalidska komisija ocenjuje stopnjo invalidnosti, se pa izogiba oceni telesne prizadetosti. Upokojencu noče oceniti telesne prizadetosti.
2. Ali je potrebno pri zdravniku predlog za invalidsko komisijo ali predlog za dodatek za pomoč in postrežbo plačati?
3. Ali lahko delodajalec, ker nima dela (naročil), trga ure dopusta?
4. Kakšno nadomestilo pripada delavcu za »čakanje« na delo, če delodajalec nima dovolj dela?
5. Ali lahko delodajalec, ko ustanovi invalidsko podjetje, delavce (invalide) napoti na delo v drug kraj, kot kjer so opravljali delo do sedaj? Gre za skrajšani delovni čas.
6. Kakšne pravice imajo invalidi, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje? V zaposlitvenih pravilih je lepo zapisano, kaj mora iskalec zaposlitve storiti pri iskanju zaposlitve. Kaj pa mora za tega invalida narediti svetovalec zaposlitve?
7. Obstajajo podjetja, ki invalidov II. in III. kategorije ne razporedijo na ustrezna dela, primerna njihovi zmožnosti. Inšpekcija ne ukrepa – kaj storiti?
8. Ali imam pravico do upokojitve ob nižji starosti, ker sem delno invalidsko upokojena in delam zgolj 4 ure?
9. Ali lahko postane član društva nekod, ki svojo invalidnost izkazuje z ugotovitvijo zavarovalnice, ki je izplačala izavarovalnino?
10. Ali moram kot invalid delati na normo (delam 4 ure) in kaj naj storim, ker me delodajalec sili k temu?
11. Kot invalida me je delodajalec na podlagi odločbe ZPIZ premestil na drugo delovno mesto, ki ustreza mojim sposobnostim in izobrazbi. Prejemal sem razliko v plači glede na plačo prejšnjega delovnega mesta. Potem pa so to ukinili in sedaj dobivam nadomestilo za invalidnost, ki pa niti približno ne pokrije razlike.
12. Olajšave za invalide pri nakupu avtomobila
13. Po nezgodi sem pomožni delavec, invalid III. kategorije z razliko plače pri ZPIZ. Delodajalec želi, da opravljam nadure – ali jih moram opravljati. Če jih moram kdo mi krije razliko?
14. Ali bi kot začasno upokojen invalid (delno za 4 ure), ali stalno upokojen invalid, brez nevarnosti, da bi delal neuradno ali na črno, lahko opravljal delo izven delovnega razmerja in koliko ur mesečno ?
15. Kot brezposelna oseba sem prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in ste kot invalid istočasno prejemnik nadomestila za invalidnost v skladu s 94. členom Zakona o delovnih razmerjih. Če bi odklonil zaposlitev, ki bi mi jo ponudil Zavod za zaposlovanje (ker bi se mi zdela neustrezna), ali bi to vplivalo na prejemanje nadomestila za invalidnost?
16. Kot brezposelna oseba ste prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje in ste kot invalid istočasno prejemnik nadomestila za invalidnost v skladu s 94. členom Zakona o delovnih razmerjih. Če bi odklonili zaposlitev, ki bi vam jo ponudil Zavod za zaposlovanje (ker bi se vam zdela neustrezna), ali bi to vplivalo na prejemanje nadomestila za invalidnost?
17. Ali smo invalidi oproščeni plačila RTV naročnine?
18. Na podlagi priznane 70% telesne okvare se k pokojninski dobi prištejejo na 12 mesecev še 3 meseci, kar zniža starost za upokojitev – ali to drži?  
19. Sem invalid, z odločbo ZPIZ pa mi je določeno zgolj 4 urno delo. Delodajalec občasno zahteva, da delam preko delovnega časa (nadure) – ali je to dopustno?
20. Ali je razlika med poškodbo pri delu in izven dela pri invalidski upokojitvi?  
21. Kaj pomeni odpoved pogodbe večjemu številu delavcev?
22. Program razreševanja večjega števila delavcev
23. Kakšne so pravice delavcev ob odpovedi?
24. Kako delodajalec postopa v primeru odpovedi invalidom?
25. Kakšne ugodnosti ima lahko delodajalec, če zaposli invalida?

Ali lahko upokojena oseba uveljavi telesno okvaro? Invalidska komisija ocenjuje stopnjo invalidnosti, se pa izogiba oceni telesne prizadetosti. Upokojencu noče oceniti telesne prizadetosti.

Telesno okvaro ugotavlja izvedenski organ ZPIZ, kadar je to potrebno zaradi uveljavitve pravic iz zavarovanja. Na podlagi telesne okvare ima zavarovanec pravico do invalidnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, tudi kot uživalec pokojnine. Ugotovitev telesne okvare – odločba se lahko potrebuje tudi zaradi uveljavljanja pravic, ki ne izhajajo iz Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zato je pomembna. Potrebno je vztrajati pri zahtevku in se pritožiti na zavrnilno odločbo.

Gor

Ali je potrebno pri zdravniku predlog za invalidsko komisijo ali predlog za dodatek za pomoč in postrežbo plačati?

če poda predlog ZPIZu zdravnik po lastnem mnenju je to za zavarovanca brezplačno, če pa zdravnik ni tega mnenja, pa lahko zavarovanec vseeno zahteva, da zdravnik posreduje zahtevek ZPIZu, vendar je v tem primeru samoplačnik. Če se v postopku na ZPIZ kasneje izkaže, da je bil zahtevek utemeljen, pa menimo, da bi lahko zavarovanec v takem primeru vložil pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje zahtevek za povrnitev stroškov.

Gor

Ali lahko delodajalec, ker nima dela (naročil), trga ure dopusta?

Dolžnost delodajalca je, da delavcu zagotovi delo. V primeru, če dela nima, mora delavcem vseeno plačati nadomestilo v višini delavčeve povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev. Dogaja se, da delodajalec ne more zagotoviti dela. Vendar veljavni Zakon o delovnih razmerjih ne omogoča več „čakanja“ na delo. Zakon delodajalcu ne daje več drugih možnosti, kot da delavce odpušča. Da bi se delodajalci izognili tem časovno neusklajenim »pritokom dela« ter odpuščanju, delavce silijo h koriščenju dopusta. Glede dopusta je tako, da ta pripada vsakemu delavcu v skladu z zakonom in panožno kolektivno pogodbo v določeni višini, ki se mora odmeriti na začetku leta. Koriščenje dopusta pa je po zakonu zelo omejeno, saj delavec po lastni želji lahko koristi dejansko samo en dan, ostalo pa določi delodajalec glede na potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti.

Gor

Kakšno nadomestilo pripada delavcu za »čakanje« na delo, če delodajalec nima dovolj dela?

Potrebno je upoštevati pravila 137. člena Zakona o delovnih razmerjih, kar pomeni da delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih. V kolikor delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel vsaj ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo v višini minimalne plače.

Gor

Ali lahko delodajalec, ko ustanovi invalidsko podjetje, delavce (invalide) napoti na delo v drug kraj, kot kjer so opravljali delo do sedaj? Gre za skrajšani delovni čas.

Da. Zakon ne predvideva nobenih omejitev v zvezi z napotovanjem invalidov na delo v drug kraj

Gor

Kakšne pravice imajo invalidi, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje? V zaposlitvenih pravilih je lepo zapisano, kaj mora iskalec zaposlitve storiti pri iskanju zaposlitve. Kaj pa mora za tega invalida narediti svetovalec zaposlitve?

Enake kot ostali, le da mora zavod pri poklicni rehabilitaciji in iskanju zaposlitve upoštevati Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov vse pravice po njem. Svetovalec pa se mora vsekakor potruditi, da v zvezi s poklicno rehabilitaciji in zaposljivostjo invalida v sodelovanju z invalidom doseže čim boljše rezultate.

Gor

Obstajajo podjetja, ki invalidov II. in III. kategorije ne razporedijo na ustrezna dela, primerna njihovi zmožnosti. Inšpekcija ne ukrepa – kaj storiti?

Delodajalec mora spoštovati odločbo ZPIZ glede razporeditve. Če tega ne stori, ima delavec pravico po 204. členu Zakona o delovnih razmerjih zahtevati odpravo kršitev delodajalca in sicer v roku 8 dni. To stori s pisnim zahtevkom, ki ga vroči delodajalcu. Če ta zahtevku ne ugodi v postavljenem roku, ima delavec pravico vložiti tožbo zaradi oprave kršitve in spoštovanja odločbe ZPIZ v roku 30 dni po poteku 8 dnevnega roka.

Gor

Ali imam pravico do upokojitve ob nižji starosti, ker sem delno invalidsko upokojena in delam zgolj 4 ure?

Zaradi tega, ker ste delno invalidsko upokojeni, kakšne drugačen pogoje za starostno upokojitev ni. Pogoje je kljub temu 58 let starosti in 38 let pokojninske dobe. Vendar obstajajo še možnosti za znižanje minimalnega starostnega pogoja in sicer:

1. Možnost za znižanje zaradi otrok: za enega otroka 8 mesecev, za dva otroka 20 mesecev, za tri otroke 36 mesecev, vendar se starost lahko na tak način zniža največ do 56 let starosti.

2. Možnost za znižanje zaradi dela pred 18. letom: ženski, ki se je v obvezno zavarovanje vključila preden je dopolnila 18 let starosti, se starostna meja (obveznih 58 let) zniža za ves čas trajanja obveznega zavarovanja pred dopolnjenim 18. letom starosti, vendar največ do 55 let. Ta zakonska pravicase bo uveljavljala postopoma do leta 2013, tako, da se je z letom 2002 upoštevala tako, da je eno leto dela pred 18. letom štelo za 1 mesec znižanja starostne meje, za ostala leta pa bo po naslednji lestvici: 2002 – 1 mesec, 2003 – 2 meseca, 2004 – 3 mesece, 2005 – 4 mesece, 2006 – 5 mesecev, 2007 – 6 mesecev, 2008 – 7 mesecev, 2009 - 8 mesecev, 2010 – 9 mesecev, 2011 – 10 mesecev, 2012 – 11 mesecev, 2013 – 12 mesece.

Gor

Ali lahko postane član društva nekod, ki svojo invalidnost izkazuje z ugotovitvijo zavarovalnice, ki je izplačala izavarovalnino?

Ker so se dileme v zvezi z rednim članstvom pojavljale že od tedaj, ko so zveza in njena društva pristopila k pridobivanju statusa invalidske organizacije, smo že v letu 2004 junija pripravili mnenje glede tega problema za ZDIS, tako, da ne bi smelo priti do različnih tolmačenj. Za razumevanje problema pa še enkrat povzemamo bistvene poudarke.

Po 5. členu Zakona o invalidskih organizacijah so člani invalidske organizacije invalidi in njihovi zakoniti zastopniki, lahko pa so tudi druge osebe, ki na različne načine podpirajo delovanje invalidske organizacije. Nadalje tudi 11. člen Zakona med merili za podelitev statusa invalidske organizacije v 2. točki zahteva, da so redni člani društva invalidi in njihovi zakoniti zastopniki. 3. odstavek 5. člena Zakona nadalje definira invalida: »Invalid po tem zakonu je posameznik, ki zaradi prirojenih ali pridobljenih okvar in oviranosti, ki jo pogojuje oziroma ustvarja fizično in družbeno okolje, ne more sam delno ali v celoti zadovoljevati potreb osebnega, družinskega in družbenega življenja v okolju, v katerem živi, v skladu z mednarodno kvalifikacijo.«

Statut društva praviloma določa, da je redni član lahko državljan s priznanim statusom delovnega invalida po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter druga telesno prizadetega ali obolela oseba, ki ima telesno okvaro IN mnenje zdravnika specialista o trajni okvari. V obeh navedenih primerih je torej za sprejem v članstvo ključna ustrezna zdravstvena dokumentacija. To je sklep pristojnega organa o ugotovitvi invalidnosti I. , II. ali III. kategorije za delovnega invalida ali mnenje zdravnika specialista o trajni okvari za drugo osebo, ki ima telesno okvaro.

Po našem mnenju zato ocena invalidnosti Zavarovalnice Maribor o invalidnosti ni zadosten dokument za sprejem v redno članstvo.

Gor

Ali moram kot invalid delati na normo (delam 4 ure) in kaj naj storim, ker me delodajalec sili k temu?

Delo na normo ali delo na režijo sta zadevi, ki sta stvar organizacije dela s strani delodajalca. Zakonodaja o tem ne govori in ne predpisuje ničesar. Delodajalec pa na tak način – s predpisanim načinom dela in obsegom pričakovanih rezultatov določa tudi plačo – oziroma vsaj variabilni del plače. Pri vašem delu se morate zavedati predvsem naslednjega:

• da ste invalid;
• da delate polovični delovni čas;
• da imate sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določeno delovno mesto in da je v pogodbi ali pa v aktu o sistemizaciji delovnih mest naveden tudi opis vašega dela;
• navedeno v predhodni alineji pomeni, da pridete v službo o času, ki ga določi delodajalec, delate 4 ure (vmes vam pripada pravica do sorazmernega dela odmora – to je 15 minut) delo, ki je navedeno v opisu del in nalog za delovno mesto, za katerega imate sklenjeno pogodbo o zaposlitvi – pridno vestno in natančno – po izteku tega časa odidete domov;
• delodajalec mora upoštevati in spoštovati pogodbo o zaposlitvi in odločbo ZPIZ o vaši invalidnosti in ustreznih zahtevah v vezi z delom zaradi invalidnosti. V kolikor delate v skladu z predhodno alinejo, vam nima kaj očitati niti od vas kaj drugega zahtevati.

Zgoraj navedeno so pravila, ki izhajajo iz Zakona o delovnih razmerjih. Delodajalci v praksi na invalide pogosto »pritiskajo« tudi z normo. Vendar, če delate kolikor morete in norme ne dosežete, vas delodajalec ne more odpustiti zaradi nesposobnosti. V kolikor bi delodajalec ne spoštoval pogodbe o zaposlitvi ali odločbe ZPIZ, ali kršil kakšne vaše pravice po zakonu in kolektivni pogodi, imate v skladu z 204. členom Zakona o delovnih razmerjih pravico od delodajalca pisno zahtevati, da preneha s kršitvami v roku 8 dni. Če v tem roku ne preneha s kršitvami, lahko v nadaljnjih 30 dneh zoper njega vložite tožbo na Delovnem in socialnem sodišču.

Gor

Kot invalida me je delodajalec na podlagi odločbe ZPIZ premestil na drugo delovno mesto, ki ustreza mojim sposobnostim in izobrazbi. Prejemal sem razliko v plači glede na plačo prejšnjega delovnega mesta. Potem pa so to ukinili in sedaj dobivam nadomestilo za invalidnost, ki pa niti približno ne pokrije razlike.

Stanje, kakršno je, četudi je invalid prikrajšan, je zakonito. Stvar je namreč v spremenjeni zakonodaji. Po sedaj veljavni zakonodaji ni več pravice do razlike v plači, ampak je to nadomestila pravica do nadomestila za invalidnost. Res pa je, da je to nadomestilo bistveno drugače odmerjeno, kot je bila določena prejšnja pravica.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se je namreč večkrat spreminjal. Sedaj določene pravice veljajo od 1.1.2003. Pravice v zvezi s premestitvijo na drugo delovno mesto urejajo členi 91, 92. in 94., vprašanje pa je koliko je sedanja pravica do nadomestila za invalidnost korektno urejena. Namreč osnova za odmero nadomestila je invalidska pokojnina, ki bi iivalidu pripadala na dan nastanka invalidnosti.

Situacija se vam lahko izboljša, če vam pripada pravica do invalidnine – o tem se posvetujte s svojim zdravnikom. Invalidnina se pridobi le za določene telesne okvare – seznam pozna zdravnik.

Gor

Olajšave za invalide pri nakupu avtomobila

Nekatere skupine invalidov so oproščene plačila davka od cestnih motornih vozil. Tako določa Zakon o davku na motorna vozila (Uradni list RS št. 97/2004). Davek se ne plačuje od vozil, ki so kupljena za prevoz invalidov, in sicer:

• od enega novega osebnega vozila z delovno prostornino bencinskega motorja do 1800 cm3 in dizelskega motorja do 1900 cm3;
• od enega novega osebnega vozila z delovno prostornino bencinskega motorja do 2000 cm3 in dizelskega motorja do 2200 cm3 za novi osebni avtomobil z avtomatskim menjalnikom;
• od kombi vozila, posebej prirejenega za prevoz invalidov na invalidskem vozičku, ki ga največ enkrat v petih letih lahko kupijo invalidske organizacije in osebe, ki imajo vozniško dovoljenje ali jim je potrebna pomoč drugih oseb, ki imajo vozniško dovoljenje.

To pravico lahko uveljavljajo:

• osebe, pri katerih je zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice nastala najmanj 80-odstotna telesna okvara;
• osebe, ki so popolnoma izgubile vid na obeh očesih;
• osebe z zmerno, težjo ali težko telesno ali duševno prizadetostjo, ki jim je priznana invalidnost po zakonu o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb;
• otroci z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, ki jih zdravstveni zavodi spremljajo kot rizične v razvoju.

• po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;
• na podlagi odločbe o priznanem statusu invalida oziroma odločbe pristojnega centra za socialno delo, izdane na podlagi izvedenskega mnenja o razvrščanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
• na podlagi potrdila zdravstvenega doma oziroma zdravstvenega zavoda, ki opravlja specialistično pediatrično dejavnost.

Oprostitev za invalidske organizacije se uveljavlja na podlagi potrdila Urada Vlade Republike Slovenije za invalide.

V prometno dovoljenje tako kupljenega oziroma uvoženega avtomobila se vpiše, da je za kupljeno vozilo uveljavljeno povračilo davka.

Zakon določa tudi, da če invalidska organizacija, invalid oziroma njegovi starši ali skrbniki prodajo osebni avtomobil ali ga brezplačno ali kako drugače odtujijo pred potekom petletnega roka od dneva nakupa oziroma uvoza, morajo plačati davek v višini davka, za katerega se je zahtevalo vračilo, in pripadajoče obresti od dneva nakupa oziroma od dneva uvoza do dneva plačila davka.

Če je bil osebni avtomobil poškodovan v prometni nesreči za več kot 70 % tržne vrednosti na dan plačila, se sme poškodovani avtomobil prodati, ne da bi bil plačan davek.

Če invalid umre pred potekom petletnega roka od dneva nakupa oziroma uvoza avtomobila, smejo zakoniti dediči prodati osebni avtomobil, ki so ga podedovali, ne da bi plačali davek.

Če upravičenci niso vozniki, lahko v njihovem imenu motorno vozilo vozijo starši oziroma skrbnik ali osebe, ki imajo pri sebi pisno pooblastilo upravičenca, njegovih staršev oziroma skrbnika, brez obvezne navzočnosti invalida v motornem vozilu.

Gor

Po nezgodi sem pomožni delavec, invalid III. kategorije z razliko plače pri ZPIZ. Delodajalec želi, da opravljam nadure – ali jih moram opravljati. Če jih moram kdo mi krije razliko?

Iz vašega vprašanja je razbrati, da po poškodbi delate na drugem delovnem mestu kot prej in prejemate nadomestilo za invalidnost zaradi slabše plačanega delovnega mesta. Če bi opravljali nadure, bi bili prikrajšani, ker razlike pri plačilu za nadure zaradi slabše plačanega delovnega mesta ne bi nihče kril.

Nadurno delo ureja 143. člen Zakona o delovnih razmerjih, ki določa:

»(1) Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa - nadurno delo:

• v primerih izjemoma povečanega obsega dela,
• če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,
• če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,
• če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa
• in v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

(2) Delodajalec mora delavcu nadurno delo po prejšnjem odstavku odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni možno odrediti nadurnega dela delavcu pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisno
odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

(3) Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 180 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od šestih mesecev.«

Po 145. členu se nadurno delo ne sme uvesti, če »je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.«

Zakon ne določa omejitev nadurnega dela glede invalidov. Pač pa nadurno delo ni dovoljeno, če delavec dela zgolj polovičen delovni čas. Za vaš primer pa sta aktualni še dve prepovedi:

• nadurno delo se ne sme odrediti za starejšemu delavcu (55 let)
• nadurno delo se tudi ne sme odrediti delavcu, kateremu bi se na podlagi mnenja zdravniške komisije zaradi takega dela poslabšalo zdravstveno stanje.

Če v vašem primeru pride v poštev slednje, potem pri svojem zdravniku zahtevajte pregled pred komisijo in ugotovitev, da bi se vam z nadurnim delom poslabšalo zdravstveno stanje.

Kar se tiče razlike v vrednosti nadure: zaradi dela na slabše plačanem delovnem mestu imate priznano pravico do nadomestila za invalidnost. Namreč osnova za odmero nadomestila je invalidska pokojnina, ki bi vam pripadala na dan nastanka invalidnosti. Kar nima nobene povezave z nadurami in po našem vedenju ni posebnih zakonskih določil, ki bi urejala to.

Gor

Ali bi kot začasno upokojen invalid (delno za 4 ure), ali stalno upokojen invalid, brez nevarnosti, da bi delal neuradno ali na črno, lahko opravljal delo izven delovnega razmerja in koliko ur mesečno ?

Iz vašega vprašanje je razumeti, da vas bodo invalidsko upokojili, glede na preostalo delovno zmožnost pa boste delali 4 ure. Ta režim se nanaša na delovno razmerje, kot ga ureja Zakon o delovnih razmerjih. Vsak človek pa lahko opravlja delo tudi po podjemni ali avtorski pogodbi, pod pogojem, da to delo nima lastnosti delovnega razmerja - to presojajo inšpektorji. Torej za občasno intelektualno delo je primerna avtorska pogodba, od katere plačata tako delodajalec in tudi vi določene davke.

Vendar pa so postavljene določene omejitve oziroma ovire v Zakonu o pokojninskem in inavlidskem zakonu – 183. člen, ki določa znižanje pokojnine glede na dodatne dohodke uživalca pokojnine, ki še ni dopolnil polne starosti: Uživalcu pokojnine, ki še ni dopolnil starosti 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) in ki poleg pokojnine pridobiva dohodke, ki se skladno z zakonom vštevajo v osnovo za obračun dohodnine v Republiki Sloveniji oziroma v tujini, se znesek pokojnine zmanjša sorazmerno z višino teh dohodkov. Kot taki dohodki se upoštevajo vsi osebni prejemki za delo po pogodbah o delu in druga izplačila za delo razen dohodkov iz premoženjskih pravic po davčnih predpisih, dohodki iz kmetijstva in dohodki iz dejavnosti, od katerih je bila obračunana dohodnina za zadnje koledarsko leto, za katero je bila obračunana dohodnina. Vendar se znesek pokojnine ne zmanjša, če povprečni mesečni dohodek teh izplačil za delo ne presega 55% povprečne mesečne minimalne plače (zadnji podatek minimalne plače je bruto 117.500,00 SIT) za koledarsko leto, za katero je bila obračunana dohodnina. Pokojnina se zmanjša za 5% do 31%, odvisno za koliko izplačila za delo presegajo navedeni spodnji limit, do katerega se pokojnina ne zmanjša. Zmanjšana pokojnina se izplačuje do 1. januarja naslednjega leta po vročitvi odločbe Davčne uprave RS o dohodkih iz obdobja po pričetku izplačevanja pokojnine, glede na katero se ugotavlja % zmanjšanja. O dohodkih, ki so predmet te obravnave obvesti Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Davčna uprava po pridobitvi podatkov. Uživalec pravice (upokojenec) mora naznaniti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsako osebno ali dejansko okoliščino oziroma njeno spremembo, ki vpliva na pravico po tem zakonu, njen obseg ali izplačevanje in sicer v osmih dneh od dneva, ko nastane sprememba.

Člen sicer ne govori izrecno tudi o invalidski pokojnini, vendar zakon nima drugega podobnega člena, ki bi se nanašal na to tematiko. Komentar k 183. členu pa pravi, da »pravilo zapisano v tej določbi, ne velja le za uživalce pokojnin, ki so pridobili pravico do pokojnine po določbah tega zakona, temveč za vse uživalce, ne glede na to, kdaj so pravico do pokojnine uveljavili. Pri tem tudi ni pomembno, ali je bila pokojnina priznana in odmerjena po posebnih predpisih.«

Vsekakor je v vaši situaciji glede tudi na oddaljenost vašega delovnega mesta, da se v vašem lokalnem Zavodu za zaposlovanje vključite v program rehabilitacije po Zakonu o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invladov.

Gor

Kot brezposelna oseba sem prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in ste kot invalid istočasno prejemnik nadomestila za invalidnost v skladu s 94. členom Zakona o delovnih razmerjih. Če bi odklonil zaposlitev, ki bi mi jo ponudil Zavod za zaposlovanje (ker bi se mi zdela neustrezna), ali bi to vplivalo na prejemanje nadomestila za invalidnost?

Dejstvo je, da brezposelna oseba, ki ni invalid in prejema nadomestilo za čas brezposelnosti, izgubi pravico do tega nadomestila, če odkloni ponujeno zaposlitev Zavoda za zaposlovanje (19b. člen Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Niti v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, niti v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ki urejata to področje, ni najti določila, ki bi enako posledico določalo tudi glede nadomestila za invalidnost.

Gor

Kot brezposelna oseba ste prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje in ste kot invalid istočasno prejemnik nadomestila za invalidnost v skladu s 94. členom Zakona o delovnih razmerjih. Če bi odklonili zaposlitev, ki bi vam jo ponudil Zavod za zaposlovanje (ker bi se vam zdela neustrezna), ali bi to vplivalo na prejemanje nadomestila za invalidnost?

Odgovor : Dejstvo je, da brezposelna oseba, ki ni invalid in prejema nadomestilo za čas brezposelnosti, izgubi pravico do tega nadomestila, če odkloni ponujeno zaposlitev Zavoda za zaposlovanje (19b. člen Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Ko zavarovancu preneha pravica prejemanja nadomestila za čas brezposelnosti po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ima pravico do nadomestil za invalidnost po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vendar je pogoj za izplačevanje tega nadomestila, da je zavarovanec prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih o zaposlovanju – torej spoštuje določila Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Navedeno pomeni, da bi zavarovancu prenehala pravica do nadomestila za invalidnost, če bi odklonil primerno zaposlitev.

Gor

Ali smo invalidi oproščeni plačila RTV naročnine?

Po novem Zakonu o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS št. 96/2005), ki velja od 12.11.2005, velja oprostitev plačila prispevka za RTV po 32. členu med drugim za naslednje:

• socialno ogroženi – za te štejejo prejemniki denarne socialne pomoči kot edinega vira preživljanja ali prejemniki denarnega dodatka po predpisih socialnega varstva,
• invalidi s 100% telesno okvaro
• invalidi z manj kot 100% okvaro, če jim je priznana pravica do dodatka za postrežbo in tujo pomoč,
• osebe, ki so trajno izgubile sluh.

Osebe iz druge do četrte alineje lahko uveljavljajo pravico do oprostitve le na podlagi pravnomočne odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali drugega organa, ki ugotavlja invalidnost.

Gor

Na podlagi priznane 70% telesne okvare se k pokojninski dobi prištejejo na 12 mesecev še 3 meseci, kar zniža starost za upokojitev – ali to drži?  

Glede na določilo 201. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se zavarovancu, ki je imel v času zavarovanja najmanj 70% telesno okvaro, za pridobitev in odmero pravic, prišteje ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja.   Ker je za upokojitev po 36. členu potrebna določena pokojninska doba (pokojninska doba pa je zavarovalna doba, to je doba, ko je bil zavarovanec vključen v obvezno zavarovanje in so bili plačani prispevki ter posebna doba, to so obdobja, ki se v skladu z zakonom štejejo v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov) – to pomeni, da se zaradi zgoraj navedenega prištetega obdobja » znižajo« leta pokojninske dobe (oziroma jih pridobite z manjšim številom let dejanskega dela), ki je potrebna za starostno upokojitev. Ne zniža pa se, zaradi te dodane dobe, starostna meja za pridobitev starostne pokojnine.

Gor

Sem invalid, z odločbo ZPIZ pa mi je določeno zgolj 4 urno delo. Delodajalec občasno zahteva, da delam preko delovnega časa (nadure) – ali je to dopustno?

Ker imate določen 4 urni delavnik, je to za vas poln delovni čas. Glede nadur velja za vas po 145. členu prepoved opravljanja nadur. 2. odstavek tega določila namreč določa, da delodajalec ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa, med drugim tudi delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (kar je vaš primer).  

V skladu z 204. členom Zakona o delovnih razmerjih bi lahko delodajalca pisno opozorili oziroma zahtevali, da preneha s kršitvami 145. člena.  

Gor

Ali je razlika med poškodbo pri delu in izven dela pri invalidski upokojitvi?  

Predpostavljamo, da ste imeli v mislih invalidsko upokojitev. Po 67. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ima pravico do invalidske pokojnine:    

• zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije
• zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije, in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let,
• zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je dopolnil 63 let starosti (moški) oziroma 61 let (ženska).  

Po 62. členu pa je lahko vzrok za nastanek invalidnosti različen: poškodba pri delu, poklicna bolezen, bolezen ali poškodba izven dela.  

Iz navedenega je razvidno, da je za pridobitev invalidske pokojnine pomembna invalidnost, kar pa je povzročilo to invalidnost, pa ne more vplivati na pridobitev pravice do invalidske upokojitve.   Je pa razlika glede na pokojninsko dobo in sicer 68. člen določa, da zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je invalidnost posledica:  

• poškodbe pri delu ali poklicne bolezni – ne glede na pokojninsko dobo
• poškodbe izven dela ali bolezni – le pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti, šteto delovna leta kot polna leta.  

Torej pri invalidnosti, ki je posledica poškodbe izven dela je pogoj tudi določena »delovna« doba, kar pa boste morali preveriti v vašem konkretnem primeru pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Gor

Kaj pomeni odpoved pogodbe večjemu številu delavcev?

Definicijo večjega števila delavcev v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga določa 96. člen veljavnega Zakona o delovnih razmerjih, in sicer glede na število zaposlenih delavcev v družbi in številom presežnih delavcev, pri čemer je potrebno posebej upoštevati tudi obdobje, v katerem postane delo presežnih delavcev nepotrebno.

Glede na navedene kriterije se kot večje število delavcev šteje:

pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 20 in manj kot 100 delavcev najmanj 10 delavcev,
pri delodajalcu, ki zaposluje najmanj 100 in več kot 300 delavcev najmanj 10% vseh zaposlenih delavcev in
pri delodajalcu, ki zaposluje 300 ali več delavcev najmanj 30 delavcev.
Pri tem se število delavcev, katerih delo postane nepotrebno zaradi poslovnih razlogov, ugotavlja v obdobju 30 dni.
Poleg tega, ne glede na število presežnih delavcev in ne glede na število zaposlenih delavcev pri delodajalcu, zakon definira kot odpoved večjemu številu delavcev, tudi v primeru če postane v obdobju treh mesecev zaradi poslovnih razlogov nepotrebno delo 20 ali več delavcev.

Gor

Program razreševanja večjega števila delavcev

Če delodajalec namerava odpustiti večje število delavcev, mora sprejeti program razreševanja presežnih delavcev. Program je dolžan sprejeti tudi delodajalec, ki ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov v obdobju treh mesecev postalo nepotrebno delo 20 ali več delavcev. Delodajalec mora pri tem sodelovati s sindikatom pri delodajalcu oz. reprezentativnim sindikatom.

Program razreševanja presežnih delavcev mora vsebovati:

1. razloge za prenehanje potreb po delu delavcev,
2. ukrepe za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev, pri čemer mora delodajalec preveriti možnosti nadaljevanja zaposlitve pod spremenjenimi pogoji,
3. seznam presežnih delavcev,
4. ukrepe in kriterije za izbiro

Kriteriji za določitev presežnih delavcev so po novem predmet skupnega posvetovanja delodajalca in sindikata. Veljavni zakon večjo vlogo daja pogajanjem med delodajalci in sindikati, zakon pa le primeroma našteva kriterije (strokovna izobrazba, delovne izkušnje, delovne izkušnje, zdravstveno stanje delavca, socialno stanje delavca, starševstvo). Več kriterijev je lahko določenih v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti. Ti kriteriji pa nikakor niso uporabni pri individualnih odpustih iz poslovnih razlogov.

Gor

Kakšne so pravice delavcev ob odpovedi?

Delavec ima v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcem iz poslovnih razlogov pravico do odpravnine, odpovednega roka in pravico do prednosti pri zaposlovanju pri istem delodajalcu, če ta v roku enega leta zaposluje nove delavce.

Gor

Kako delodajalec postopa v primeru odpovedi invalidom?

Poleg zgoraj navedenega mora delodajalec ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev, med katerimi so delovni invalidi, upoštevati tudi določila o postopku odpovedi invalidom. To pomeni, da mora podjetje oz. delodajalec za vsakega izmed njih pridobiti mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu. Mnenje komisije mora delodajalec pridobiti pred samo odpovedjo.

Gor

Kakšne ugodnosti ima lahko delodajalec, če zaposli invalida?

To ureja Zakon o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki tudi vzpodbuja zaposlovanje invalidov. Delodajalci, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev, morajo zaposliti obvezno kvoto invalidov (od 2 do 6%). Za zaposlovanje invalidov nad predpisano kvoto ali za zaposlovanje invalidov v podjetju, kjer ni obveznosti zaposlovanja invalidov (do 20 delavcev) pa so po zakonu predvidene posebne vzpodbude in sicer: